Petek, 19. 6. 2026, 4.00
3 tedne, 4 dni
BYD flash charging – prikaz tehnološkega preboja v Zagrebu
V Zagrebu smo videli prihodnost: baterija se je napolnila v manj kot devetih minutah
V Zagrebu smo na najmodernejši ultrahitri polnilnici videli, kako se je zelo velika avtomobilska baterija napolnila (od 10 do 97 odstotkov) v manj kot devetih minutah. BYD bo to tehnologijo tako z avtomobili kot tudi polnilnicami v nekaj mesecih pripeljal tudi v Slovenijo.
Pri razvoju polnilne infrastrukture za električne avtomobile je bilo v zadnjih 15 letih nekaj pomembnejših tehnoloških premikov. Poseben je bil dan, ko sta leta 2015 SODO in Petrol na počivališču Tepanje odprla prvo 50-kilovatno hitro polnilnico in je istega leta Tesla v Ljubljani uradno odprla svojo prvo hitro polnilnico – to je bila prva slovenska polnilnica z močjo več kot 100 kilovatov.
Vse od takrat so moči polnilnic naraščale, tudi avtomobili pa so omogočali vse višje moči. Z našimi testnimi avtomobili smo se v zadnjem letu približali meji 400 kilovatov. Včerajšnji dan se bo spet zapisal med te mejnike in preskok je eksponenten – BYD je v Zagrebu na svoji najnovejši polnilnici (za zdaj na testni lokaciji) pokazal megavatno polnjenje električnega avtomobila, kjer se je baterija s kapaciteto več kot 100 kilovatnih ur od 10 do 97 odstotkov napolnila prej kot v devetih minutah.
Video – vse skupaj ni trajalo niti devet minut
Krivulje polnjenja praktično ni bilo
Pred polnilnico je bil parkiran avtomobil denza Z9 GT s skoraj prazno baterijo, ki je imela le še deset odstotkov energije. Ob priključitvi polnilnega kabla v vtičnico avtomobila se je v nekaj sekundah začel zelo nazoren prikaz najzmogljivejšega (najhitrejšega) polnjenja električnega avtomobila, ki smo mu bili do zdaj priča.
Prikaz napolnjenosti je hitro pridobival nove odstotke in po treh minutah je bila napoljenost že 50-odstotna. Šele pri 90-odstotni napolnjenosti je moč rahlo upadla in mejo 97 odstotkov dosegla prej kot v devetih minutah. V tem času je baterija dobila več kot 100 kilovatnih ur elektrike in vsaj sodeč po prikazu v avtomobilu bi to pri denzi zadoščalo za skoraj 600 kilometrov dosega. Če bi imela denza baterijo povprečne velikosti, okrog 70 kilovatnih ur (kWh), bi celotno polnjenje trajalo le kakih pet ali šest minut. Ker je bila moč polnjenja zelo konstantna, o krivulji moči težko govorimo.
Na naših testih smo baterijo od 20 do 80 odstotkov do zdaj najhitreje napolnili v 12 minutah (zeekr 7X), a baterija je bila manjša in tudi začeli smo pri deset odstotkov večji napolnjenosti. Zato je bil prikaz z uporabo denze na 1000-voltni zasnovi še toliko bolj impresiven. Če bo polnjenje v praksi podobno učinkovito, lahko ta polnilni sistem (polnilnica–baterije–avtomobil) označimo za nov tehnološki preskok. Omeniti velja, da je vse ključne tehnologije BYD razvil samostojno.
Poudarki:
- Polnilno mesto sestavljajo pretvornik AC-DC, dva hranilnika (skupaj 400 kWh) in dva priključna kabla.
- Moč na vsakem kablu je tisoč kilovatov, konična moč do 1.500 kilovatov.
- Zaradi integracije baterij sistem ne potrebuje skrajno visoke priključne moči na omrežje.
- Železofosfatne baterije LFP so bolj trpežne in odporne na degradacijo (tudi ob močnem polnjenju), celo priporočljivo pa jih je polniti do 100 odstotkov.
- Avtomobilske baterije "blade" druge generacije imajo oznako 10C – desetkratna moč polnjenja glede na kapaciteto – so tipa železofosfatne LFP, zato so bolj trpežne in odporne na degradacijo (tudi ob močnem polnjenju), celo priporočljivo pa jih je polniti do 100 odstotkov.
- Te baterije bo najprej dobila premijska znamka Denza, prihodnje leto jih bodo postopno vgrajevali tudi v srednje velike in velike modele znamke BYD.
- Znamka Denza v Slovenijo prihaja v začetku leta 2027.
- Prvo polnilnico BYD "flash charging" bodo v Sloveniji postavili v začetku prihodnjega leta – predvidoma v Ljubljani (BTC), kjer bo BYD odprl prvi namenski prodajni salon.
- BYD načrtuje do konce leta 2027 v Evropi postaviti tri tisoč polnilnic "flash charging".
S tehnološkim napredkom so se izognili trenju in toploti
BYD je polnilni sistem "fast charging" napovedal v začetku letošnjega leta, v šestih mesecih so jih na Kitajskem postavili že šest tisoč, zdaj so prve pred začetkom javne uporabe tudi že v Evropi. Že prihodnje leto naj bi jih bilo tri tisoč, in sicer tako v urbanih središčih kot ob avtocestah, v povprečju naj bi bile na vsakih 50 kilometrov.
BYD z njimi dokazuje tako zmogljivost ekspanzije, kjer so zahtevane velike naložbe, kot tudi sposobnost tehnološkega preboja. Bistvo namreč niso le polnilnice, temveč tudi njihove baterije "blade" druge generacije. Čeprav zasnova baterij ostala enaka (železofosfatne baterije LFP), so precej poenostavili pretok elektronov znotraj baterij. To pomeni manj trenja in s tem manj toplote, ki je pri baterijah velik zaviralec moči polnjenja.
Polnilnica v obliki črke T, zraven pa tri velike črne "omare"
Polnilnica v Zagrebu je bila namenjena le prikazu in na tem mestu ob Samoborski ulici ne bo obstala. Postavili jih bodo drugje, najprej ob prodajno-servisnih centrih BYD, želja so lokacije ob avtocestah in drugih frekventnih točkah.
Poleg ogrodja s polnilnim kablom, priključkom in osnovnim zaslonom ter terminalom POS sta predvsem ključna dva dela. Poleg pretvornika iz izmeničnega v enosmerni tok sta to dva baterijska hranilnika s skupno kapaciteto 400 kWh. To sta pospeševalnika polnilne moči, zaradi katerih taka polnilna postaja ne potrebuje skrajno velike priključne moči in ne obremenjuje omrežja. Priključna moč je lahko le sto kilovatov, priporočljiva pa se bo gibala med 200 in 400 kilovati. Podobno integracijo baterij v hitre polnilnice sicer že poznamo, a navadno so baterije bistveno manjše.
"Priključi in polni": BYD po zgledu Tesle poenostavlja uporabniško izkušnjo
BYD bo uporabniško izkušnjo gradil po primeru dobre prakse Tesle, ki je z gradnjo lastnega omrežja postavila temelje enega največjih prednosti njihovih avtomobilov. Zanesljivo in hitro omrežje polnilnic, kjer je dovolj kabel le priključiti v avtomobil in polnjenje se samodejno začne, je med pomembnimi dejavniki nakupa Teslinega avtomobila.
Kitajci imajo podoben koncept – za svoje avtomobile bo postopek začetka in konca polnjenja samodejen, torej brez uporabe vmesne aplikacije ali kartice.
Pohvalno – zelo lahek in predvsem dolg priključni kabel
Kitajci pa so primer Tesline polnilnice še nadgradili – ne le z vsaj štirikrat višjo polnilno močjo, temveč še nekaterimi dodatki – zaradi oblike črke T vsa masa kabla in priključne ročke leži na vrhu, zato je mogoče kabel preprosto vzeti in priključiti z eno roko. Velika prednost je dolžina kabla – če je pri Tesli treba avtomobil zelo natančno parkirati, je manevrskega prostora tu precej več.
Polnilnica ima terminal POS za neposredno plačilo s kreditno kartico, a ta način bo verjetno dražji. BYD bo za lastnike avtomobilov drugih znamk pripravil aplikacijo za upravljanje in plačilo polnjenja. V prvi fazi bodo sicer polnilnice namenjene vozilom BYD, a že kmalu jih bodo odprli tudi za prosto uporabo.