Torek, 21. 7. 2026, 4.00
2 tedna, 5 dni
Na elektriko sredi poletja do Dalmacije
Sobota, poletje in elektrika do Dalmacije: kako je videti čakanje na polnilnico?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,09
Porsche taycan? Ne, pot med Ljubljano in severno Dalmacijo smo prevozili s kitajskim zeekrom 001.
Pot proti Dalmaciji z električnim avtomobilom je danes precej lažja kot pred nekaj leti, toda vrhunec poletne turistične sezone razkrije tudi njene največje slabosti. Na najbolj obremenjeno julijsko soboto smo preverili, koliko čakanja prinašajo hitre polnilnice, kje nastajajo največje gneče in zakaj se je mogoče z nekaj načrtovanja izogniti najdaljšim kolonam.
Za vožnjo z električnim avtomobilom do Dalmacije bi težko izbrali manj primeren trenutek, kot je bilo vroče sobotno dopoldne sredi julija. Velik dotok turistov iz vse Evrope je pomenil tudi gnečo na cesti, nekaj prometnih nesreč in zastojev ter nepredvidljiv lov za prostimi polnilnicami. Na poti smo bili s potovalno nadvse udobnim zeekrom 001 in se tudi sami postavili v čakalno vrsto.
Poudarki:
- Nekateri avtomobili bi pot od Ljubljane do severne Dalmacije zmogli tudi brez vmesnega polnjenja.
- Na vrhuncu poletne sezone smo na hitro polnilnico čakali približno 25 minut, vozniki za nami pa tudi več kot pol ure.
- Na najbolj obremenjenem polnilnem parku pri Gospiću so voznikom delili listke s številkami za čakalno vrsto.
- Med Ljubljano in severno Dalmacijo je danes že več kot sto hitrih polnilnih priključkov, toda število električnih avtomobilov raste še hitreje.
- Največja gneča je na najbolj znanih omrežjih (Ionity, Tesla), medtem ko alternativne polnilnice le nekaj minut stran pogosto omogočijo bistveno hitrejše polnjenje.
- Ionityjeva polnilnica pri Zadru je bila lani druga najbolj obremenjena v celotnem evropskem omrežju.
- Hrvaška pri gradnji hitrih polnilnic ob avtocestah še vedno zaostaja za zahodno Evropo. Glavnino razvoja zato nosijo zasebni ponudniki, kot so Qelo, Ionity, Tesla, Eleport in Petrol.
- Izven največjih poletnih prometnih konic so hitre polnilnice praviloma brez čakalnih vrst.
Gneča v soboto dopoldne na polnilnem parku pri Gospiću
Pri Zadru na štirih polnilnicah poleti v povprečju 132 voznikov dnevno
Konec prejšnjega tedna so pri Ionityju objavili podatke o lani najpogosteje obiskanih polnilnicah v njihovem vseevropsko razvejanem omrežju vsaj 350-kilovatnih hitrih polnilnic. Lani poleti je bila druga največkrat obiskana polnilnica njihova v Zadru – tam so lani poleti v povprečju vsak dan sprejeli 132 voznikov, ki so avtomobil v povprečju polnili 29 minut. Največja gneča je bila 31. julija. Glede na navedene lanske podatke so bile tam štiri polnilnice polno zasedene 15 ur dnevno.
Pet najbolj zasedenih polnilnic v omrežju Ionity – poletje 2025:
| povpr. število polnjenj na dan | povpr. dolžina polnjenja | najbolj zaseden dan | |
|---|---|---|---|
|
Lüneburger Heide West, Nemčija |
134 | 27 minut | petek, 11. julij |
| Zadar, Hrvaška | 132 | 29 minut | četrtek, 31. julij |
| Village Catalan, Francija | 114 | 31 minut | sobota, 26. julij |
| Jura, Francija | 109 | 30 minut | sobota, 19. julij |
|
Vidauban Sud, Francija |
93 | 24 minut | sobota, 12. julij |
Infrastruktura se širi, toda v Evropi letos več kot 30-odstotna rast prodaje električnih avtomobilov
Zadrski Ionity ima le štiri polnilnice oziroma priključke in je bil lani poleti še osamelec med najzmogljivejšimi polnilnicami v severni Dalmaciji. Od lani so se razmere izboljšale. Ko smo aprila obiskali Dalmacijo, smo med Ljubljano in Dalmacijo našteli več kot sto priključkov z močjo vsaj sto kilovatov.
Od aprila je polnilnic še več, nekatere tudi še postavljajo. Ionity je svojo uredil še nad Makarsko, kar je najbolj vzhodno postavljena polnilnica tega osrednjega evropskega omrežja. Toda če se število polnilnic veča, se še hitreje veča število električnih avtomobilov. V celotni Evropi so jih letos do konca maja registrirali 1,2 milijona novih (31 odstotkov več kot v istem obdobju lani) in to se na cestah kljub izboljšani infrastrukturi (na resda dokaj skromno osnovo) poleti zelo pozna.
Tesla širi mrežo polnilnic na Hrvaškem. Na počivališču Janjče lahko polnijo tudi avtomobili drugih znamk.
Evropski vozniki poznajo Gospić po električnih polnilnicah
Nekaj po 11. uri dopoldne sem z avtoceste zavil do polnilnice pri Gospiću. Tam je zrasel trenutno glavni polnilni park v tem delu celinske Hrvaške. Ionity ima tam deset, Tesla pa osem polnilnic. V bližnjem trgovskem centru ima dodatne štiri hitre polnilnice še hrvaško zasebno omrežje Qelo – njihove polnilnice so vključene v slovensko omrežje Gremo na elektriko.
Pred plačilom cestnine sem imel dovolj časa, da sem pokukal v aplikacijo Ionity in preveril razpoložljivost polnilnic. Glede na gnečo na cesti sem pričakoval najhujše. Dve od desetih polnilnic sta bili v okvari, toda vsaj ena je bila prosta in več avtomobilov je imelo baterije napolnjene že vsaj 60-odstotno.
Prihod do polnilnic je razblinil upe in pokazal na zasedene polnilnice ter še nekaj avtomobilov, ki so že čakali v vrsti. Zapeljal sem mimo in se odločil za načrt B.
Alternativa v Gospiću z veliko krajšimi čakalnimi vrstami so polnilnice hrvaškega zasebnega ponudnika Qelo.
Alternativa v Gospiću so tudi štiri polnilnice Enna Charge tik ob polnilnem parku Ionity-Tesla.
Z avtomobilom, ki ima baterijo kot zeekr 001, polnjenje med Ljubljano in severnim delom Dalmacije dejansko ni potrebno.
Stran od največje gneče do polnilnice, v kateri sem bil prvi v čakalni vrsti
Ker je na poti veliko tujcev in ti najprej lovijo mednarodno najbolj znana polnilna omrežja (Ionity, Tesla), je dobro poznati alternativne rešitve in manj obljudena mesta za polnjenje avtomobilov. Le kako minuto oddaljeno trgovsko središče s polnilnicami Qelo je takoj ponudilo veliko boljšo sliko. Polnilnice so bile sicer polne, toda bil sem prvi v čakalni vrsti. Imel pa sem srečo, saj so za menoj kmalu pripeljali še trije ali štirje avtomobili.
Vsak med nami je parkiral in najprej preveril, kako napolnjeni so že avtomobili. Tako si določiš tarčo oziroma avtomobil, ki bi se moral odpeljati najprej. Ob dovolj razviti infrastrukturi bi bilo smiselno polniti do največ 80 odstotkov baterije, toda za vožnjo skozi Hrvaško je dobro imeti še kaj rezerve. Eden od priključenih avtomobilov je imel slovenske registrske oznake, in ker je polnil baterijo čisto do stotih odstotkov, se je nekaj čakajočih že nekoliko nestrpno prestopalo okoli njegovega avtomobila.
Čas med poletnim dopustom naj bi sicer tekel počasneje, toda pod pripekajočim soncem bi seveda rad bil kar najhitreje na cilju potovanja. Lastniki avtomobilov kljub temu stoično počakajo, marsikdo rad pogleda avtomobile in se zaplete v pogovore o izkušnjah. Tu pride do prave mednarodne izmenjave mnenj med Slovenci, Čehi, Francozi, Skandinavci in še kom; lahko se izve marsikaj zanimivega.
Priporočljivo polnjenje do 80 ali kvečjemu 90 odstotkov baterije
Za polnjenje je zadostovalo 20 minut
Na prosto mesto sem čakal približno 25 minut, vozniki za menoj pa dobre pol ure. Kempowerjeva polnilnica sodi med najboljše (imamo jih tudi na Rudniku v Ljubljani), aktivacija je hitra in razpoložljiva moč velika. Naš zeekr 001 je avtomobil še 400-voltne zasnove, zato moč polnjenja ni skrajno velika, to pa ob bateriji kapacitete skoraj sto kilovatnih ur pomeni nekaj daljše polnjenje. Od 45 do 90 odstotkov se je baterija mojega avtomobila napolnila v 20 minutah.
Na taki poti je seveda dobro imeti avtomobil z veliko baterijo, ta pa se zato tudi dlje polni. Z avtomobilom kot je zeekr 001 bi celotno pot prevozil tudi brez polnjenja. Z dodatno elektriko je bilo energije za vožnjo naprej proti Zadru, Murterju in Vodicam več kot dovolj. Zeekr 001 ima namreč uporabno kapaciteto baterijo skoraj sto kilovatnih ur, zato je realen avtocestni doseg blizu 500 kilometrov. Proti Dalmaciji je bila poraba 18, pozneje na celotni poti pa slabih 22 kilovatnih ur na sto kilometrov.
Tudi nekateri drugi avtomobili bi pot iz Ljubljane do severne Dalmacije, kjer se cesta spušča in je zato poraba manjša, prevozili tudi brez vmesnega polnjenja. Baterija mojega avtomobila se je od Gospića do Murterja (150 kilometrov) izpraznila z 90 na 66 odstotkov.
Zeekr 001 je velik "shooting brake" s kapaciteto baterije skoraj sto kilovatnih ur, poraba pa ni najnižja – na celotni poti v Dalmacijo in nazaj je bila 22 kilovatnih ur na sto kilometrov.
Se je gneči mogoče izogniti?
Kako se izogniti navalu na tistih nekaj redkih polnilnih parkov med Zagrebom in Zadrom? Z vidika slovenskih voznikov je rešitev kar nekaj. Če na primer potujemo po avtocesti mimo Zagreba (daljša pot, vendar časovno načeloma skoraj brez izgube), lahko baterijo do 90 ali celo 100 odstotkov napolnimo v Zagrebu ali pa še bolje na Petrolovih polnilnicah pri Jastrebarskem na počivališču ob avtocesti. Od tam do Zadra je okoli 270 kilometrov, kar pri večini avtomobilov zadostuje za mirno vožnjo mimo gneče.
Tako se je mogoče izogniti omenjenemu parku pri Gospiću, ki je trenutno najbolj obremenjen. S polno baterijo sem se tam ob vrnitvi proti avtocesti le na hitro ustavil in preštel avtomobile. Parkirišče je imelo svojega vodjo, ki je vsakemu novemu delil listke za čakalno vrsto. Ravno ko sem stopil zraven, je napisal listek s številko 11. Ena izmed voznic iz Madžarske je povedala, da je to že precej bolje kot lani poleti, ko je na istem mestu na polnjenje (bilo je precej manj priključkov) čakalo kakih 30 avtomobilov.
Razmišljal sem o hipotetičnih rešitvah, ki bi celoten postopek vožnje in polnjenja olajšali:
- spletna kamera, prek katere bi bilo mogoče preveriti število vozil (predvsem čakajočih) na parkirišču,
- urejanje prijave in čakalne vrste v aplikaciji,
- vmesnik bi lahko tudi omejil polnjenje do največ 80 odstotkov, kar bi bistveno pospešilo pretok vozil – moč polnjenja se pri večini vozil nad to mejo drastično zmanjša; Ionity takim uporabnikom trenutno pokloni pet kilovatnih ur elektrike.
Zvečer so bile pred vrnitvijo proti Ljubljani polnilnice že skoraj ali čisto prazne.
Tudi slovenski Petrol ob avtocesti gradi nove polnilnice.
Tujci vlagajo, ugled Hrvaške rešujejo zasebniki – državnega Elena ob avtocesti skoraj ni
Pred šestimi leti sta bili na celotni poti do Zadra le dve 50-kilovatni polnilnici, kakršne danes ne zanimajo več skoraj nikogar. Polnilna infrastruktura se širi, vendar na Hrvaškem počasneje kot marsikje v Evropi. Razlogi so jasni – hrvaška avtocesta ni del najpomembnejših prometnih koridorjev v Evropi. Mednarodne mreže polnilnice postavljajo tam, kjer je pretok električnih avtomobilov stabilen vse leto. Danes jih zato mrgoli v državah zahodne Evrope, nato pa se stanje proti vzhodu postopno slabša.
Vlagati velika sredstva v velike polnilne parke, ki bodo zanimivi samo v dveh ali treh poletnih mesecih, za marsikoga ni dovolj smiselno. V primeru Hrvaške najbolj zaostaja njihov državni polnilni ponudnik Hrvatska elektroprivreda, saj proti Dalmaciji vidimo le dva ali tri njihove ultrazmogljive priključke (Elen). Medtem ko evropski Ionity, ameriška Tesla, estonski Eleport, slovenski Petrol in še kdo postavljajo nove polnilnice, hrvaška država na vlaganja še čaka in s tem tudi izgublja strateško dobra mesta. Izjema pa je hrvaško zasebno polnilno omrežje Qelo, ki je začelo svojo mrežo graditi pred štirimi leti.
Na bencin ali dizel enostavneje, vendar za marsikoga ne nujno tudi hitreje
Ker prodaja novih avtomobilov prehiteva širjenje infrastrukture, lahko trenutne razmere vsaj za kak dan ali dva na leto lastnikom otežijo sobivanje z električnim avtomobilom. Ta jim preostale dni v letu prinaša veliko drugih prednosti, vendar vsaj proti Hrvaški se je na vrhuncu poletne sezone pričakovano lažje (ni nujno, da tudi hitreje – marsikdo si namreč privošči primerljivo dolge postanke) peljati s klasičnim avtomobilom z bencinskim ali dizelskim motorjem.
Morda bo tako še dolgo, toda stotine avtomobilov, ki se na elektriko poleti na Hrvaško peljejo iz tudi več kot tisoč kilometrov oddaljenih evropskih mest (Velika Britanija, Skandinavija, sever Nemčije …), pomenijo realne uporabnike in ti pol ure ali uro čakanja (vsaj hlajenje vozila je za okolico neobremenjujoče) vzamejo v zakup. Izven največje poletne prometne gneče čakalnih vrst praviloma ni.
Vrnitev v Slovenijo je bila veliko mirnejša. Iz Vodic sem se odpravil z dobrimi 60 odstotki energije v bateriji. Qelove polnilnice v mestu pred večjim trgovskim centrom so bile vse prazne in polnjenje do 90 odstotkov je trajalo slabih 20 minut. Med vožnjo nazaj sem se še enkrat ustavil pri Gospiću, kjer so bile v poznih večernih urah skoraj vse Ionityjeve in Tesline polnilnice proste.
