Ponedeljek, 29. 6. 2026, 4.00
2 tedna, 2 dneva
Pogled od spodaj: reli specialka razreda Rally2
Pogled od spodaj: razkrito podvozje vrhunske specialke za reli – je kaj enako klasičnim?
Kako je od spodaj videti tovarniško pripravljen dirkalnik za reli in ali ima podvozje sploh kaj skupnega s serijskim avtomobilom, ki je zanj osnova?
Vrhunske specialke za reli so na ovinkasti asfaltni ali makadamski cesti na splošno najhitrejši avtomobili. Če izvzamemo kakšnih deset obstoječih tovarniških specialk najvišje ravni Rally1 (le svetovno prvenstvo), so najvišja raven dirkalniki razreda Rally2.
Osnovni tehnični podatki še ne razkrivajo potenciala teh avtomobilov med ovinki – imajo sicer štirikolesni pogon, toda poganja jih le 1,6-litrski turbo motor z relativno skromnimi 300 "konji" (dobrih 220 kilovatov). Toda prava vrednost teh avtomobilov je laikom skrita in težko jo je prikazati s številkami. Delno zmogljivosti razkrijejo že velike in zmogljive zavore (premer 355 milimetrov za asfalt ali 300 milimetrov za makadam), še bolj pa pogled v celotno podvozje.
Video – dirkalnik Rally2 na dvigalu
Popolna prilagoditev vpetja koles
Na dvigalo so enega svojih dirkalnikov dvignili pri ekipi Servis Podlesnik Rally Sport. Osnova zanj je hyundai i20, toda v reli specifikaciji Rally2 je to skoraj povsem drug avtomobil. Ob odstranjenih štirih spodnjih zaščitah se je odprl pogled na razporeditev diferencialov, menjalnika, izpušne cevi s posebno toplotno zaščito (temperatura izpuh pri turbo polnilniku je prek 900 stopinj Celzija), dodatno kardansko gred (štirikolesni pogon) in sprednje vzmetenje tipa MacPherson s trismerno nastavljivimi blažilniki.
Med najpomembnejše dele takega dirkalnika sodi prav kompleksno vpetje, ki omogoča širok razpon nastavitev. S tem lahko na primer za okrog pet centimetrov spreminjajo medosno razdaljo dirkalnika, ki v primeru i20 rally2 lahko sega od 2.554 do 2.605 milimetrov, prav tako pa tudi naklone koles in podobno. Vse te malenkosti se nato odražajo na zaprti cesti, ko posadka v dirkalniku lovi kar najhitrejši čas.
Ekipa na relije odpelje tudi več prednastavljenih različic vpetja koles, saj je časa za prilagoditve med dirkami precej malo (povprečni servisni postanek je dolg 30 minut), tudi razmere za delo pa so v domači delavnici precej boljše kot v improviziranem delovnem okolju na dirki.