Četrtek, 14. 5. 2026, 4.00
1 mesec
Renault Twingo in vožnja Ljubljana - Izola - Ljubljana
Okrog mesta da, toda kaj pa izlet do morja? S twingom je izlet stal le osem evrov.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,48
Za vožnjo z renault twingom iz Ljubljane do slovenske obale in nazaj smo zapravili osem evrov.
Novi električni Renault Twingo je eden prvih avtomobilov, ki na novo definira razred najmanjših "mestnih" avtomobilov. Dolg je štiri metre in ima na prvi pogled majhno baterijo 27 kilovatnih ur – toda manj kompleksna gradnja, dober izkoristek prostora in tudi moderna povezljivost ga pretvorita v hvaležnega vsakodnevnega sopotnika. Kot smo že poročali, se zelo dobro znajde v svojem primarnem, to je mestnem, primestnem in mestnem okolju.
Kaj pa avtocesta? S twingom smo iz Ljubljane simulirali izlet na Obalo in pri tem preverili, kakšno porabo ima avtomobil na avtocesti in kakšen izziv za tako, več kot dvestokilometrsko avtocestno vožnjo je manjša baterija, in tudi kako je trenutno s polnilno infrastrukturo v turističnem okolju, kar slovenska obala nedvomno je.
Poudarki: Ljubljana–Izola–Ljubljana
- Dolžina: 220 km
- Povprečna poraba: 13,2 kWh/100 km
- Izguba napolnjenosti baterije: 56 % do Izole, 63 % do Ljubljane
- Predhodno polnjenje doma: 27 kWh (5,13 EUR)
- Polnjenje na javnih polnilnicah (AC): 1 ura (11,8 kWh - 4,3 EUR)
- Preostanek energije ob vrnitvi: 22 % (6 kWh - 1,1 EUR)
- Celoten strošek vožnje: 8,3 EUR
- Strošek vožnje na 100 kilometrov: 3,7 EUR
Izračun poti in preostanka energije na cilju.
Avtomobil je bil pri izračunu porabe celo konservativen
Ob odhodu iz Ljubljane je bila baterija skoraj povsem polna (99 %) in avtomobil je prek računalnika obljubljal 217 kilometrov dosega. Ta podatek v električnih avtomobilih nikoli ni zanesljiv in ne glede na znamko (in ceno) avtomobila večinoma velja naslednje: bolj polna ko je baterija, manj zanesljiv je podatek o dosegu.
Natančnejši je ponavadi izračun vmesnika, če to avtomobil omogoča. Twingo ima vgrajen Googlov operacijski sistem, ki je pri izračunih preostale energije na koncu poti (glede na nastavljen cilj v navigaciji) ponavadi zelo natančen. V Ljubljani nam je za vožnjo do Izole napovedal 108 kilometrov, tam pa naj bi v bateriji ostalo še 36 odstotkov energije. Izkazalo se je, da je bila poraba nato še precej manjša.
Hitrost med 110 in 120 km/h je s takim malčkom dovolj praktična
Štiri metre dolg električni avtomobil seveda ni avtocestni hitrostni rekorder. Najvišja hitrost je 130 kilometrov na uro, toda pri danem pogonu in velikosti vozila najbolj prija hitrost med 110 in 120 kilometri na uro. Glede na obseg prometa na avtocesti in vzdrževalna dela je taka hitrost kar realna, tudi z njo pa nismo bili počasni, kaj šele najpočasnejši.
Do Kozine in Črnega Kala je baterija porabila polovico elektrike, zadnjih nekaj ovinkov pa smo odpeljali kar po nostalgični cesti iz Črnega Kala proti Rižani in naprej proti Kopru. Ta cesta navsezadnje spomni na potovanja, ki so bila naš vsakdan še pred kratkim – kdo se še spomni dolgih kolon avtomobilov pred gradnjo viadukta Črni Kal ali poletne vročine, ko je bilo treba pri starih avtomobilih še hladiti motor in dolivati tekočino. Danes resda razmišljamo o bateriji in dosegu, a vožnja je tišja, prijetnejša, tudi avtomobili so zaradi novega pogona veliko manj kompleksni kot nekoč.
Ena izmed dveh polnilnic (dva priključka) v Izoli, ki sta blizu morja.
Skok do Obale na sprehod, kosilo, sladoled …
Twingo ni avtomobil, s katerim bi iz Ljubljane do Obale skočili na sestanek in potem hiteli nazaj. Vidimo ga v luči avtomobila, ki primarno pokriva vsakdanje mobilnostne potrebe v lokalnem okolju in kjer baterija zadošča za več dni uporabe brez priključitve na omrežje.
Tu in tam pa seveda prija tudi daljši izlet in slovenska obala se ponuja kot eden glavnih ciljev. Tam pa si za sprehod po mestu, kosilo, sladoled ali kopanje v morju vzamemo nekaj več časa, vsaj kako uro ali dve. Prav tako potovanje smo tudi simulirali – v Izoli smo twinga za eno uro priklopili na javno polnilnico z izmeničnim tokom (AC).
Prihod na Obalo s 44 odstotki baterije.
Kje in za koliko časa polniti baterijo?
Twingo je imel v Izoli 44 odstotkov baterije in Googlov izračun za pot nazaj do Ljubljane je pokazal, da nam zmanjka 22 odstotkov energije. To pomeni od pet do šest kilovatnih ur (kWh) elektrike, kar bi na taki polnilnici pridobili v približno 30 minutah.
V eni uri se je baterija napolnila z dodatne 11,8 kWh elektrike, napolnjenost je bila že 85-odstotna. To pomeni, da bi ob povprečno dolgem obisku Obale prej napolnili baterijo, kot pa končali naše potepanje po mestu.
Če izvzamemo hitre polnilnice z enosmernim tokom (DC), smo v Kopru našteli osem priključkov, v Izoli deset, v Piranu dvanajst (ena lokacija) in v Portorožu šestnajst priključkov. Nekatere polnilnice so še nekoliko bolj oddaljene od obale, na primer pred trgovskim središčem v Kopru in podobno. Večji polnilni park s počasnimi polnilnicami bi bil prava rešitev za obiskovalce turističnih krajev tako na Obali kot tudi v drugih delih države. Take polnilnice so veliko cenejše od ultra zmogljivih in zahtevajo neprimerno manjšo priključno moč, v kombinaciji s sončno elektrarno in večjim hranilnikom pa lahko zagotovijo tudi pravo brezemisijsko pogonsko energijo.
Dobro uro polnjenja za 11,8 kWh pridobljene energije.
Twingo ponuja tudi hitro polnjenje in doplačilo zanj je smiselno
Če za avtomobil, kot je twingo, proste polnilnice ni, energije za vrnitev do Ljubljane pa bi bilo dovolj le ob skrbni vožnji zunaj avtoceste, so rešitev še hitre polnilnice. Teh sicer v Portorožu, Piranu in Izoli nimajo, veliko pa jih je v Kopru – tam imajo svoje polnilnice Ionity, na več lokacijah Petrol in tudi Tesla (za vse avtomobile). Twingo pri hitrem polnjenju ne dosega velikih moči, saj se ta giblje med 30 in 40 kilovati. Za tistih nujnih šest kWh elektrike bi kljub temu zadoščalo že od 10 do 12 minut polnjenja.
Serijski polnilec v twingu je 6,6-kilovatni in za boljši polnilni paket (11 kW AC, možnost polnjenja DC) je treba doplačati 600 evrov. Pri počasnem polnjenju na Obali bi se sicer lahko vprašali, ali ni nižja moč polnjenja celo prednost – baterija v tem primeru ne bi bila prehitro napolnjena. Toda prav zaradi dokaj majhnega števila priročnih polnilnic AC (sploh ob koncih tedna) je zelo dobro imeti za alternativo tudi možnost uporabe hitre polnilnice.
Po 220 kilometrih vrnitev v Ljubljano, v bateriji je bilo še 28 odstotkov energije.
Nazaj v Ljubljani v dobri uri vožnje
Laično bi morda pričakovali, da je vožnja z električnim malčkom nazaj proti Ljubljani veliko počasnejša kot s klasičnim avtomobilom. Klancev je namreč več in tam tudi nezavedno malo popazimo na porabo oziroma obremenjujemo pogon toliko, kot se nam zdi pravilno. Na avtocesti je tudi več delovnih zapor, ozkih prometnih grl in na splošno gneče v zadnjem delu pred Ljubljano.
Toda vožnja iz Kopra do Ljubljane (Vič) je trajala uro in devet minut, ob vrnitvi pa je baterija izgubila 63 odstotkov energije.
Za celotno pot le za osem evrov energije
Končna bilanca? Prevozili smo 220 kilometrov in imeli povprečno porabo 13,2 kWh na sto prevoženih kilometrov. Ob vrnitvi v Ljubljano je v bateriji ostalo še 28 odstotkov energije, torej še za kakih 80 kilometrov primestne in mestne vožnje naslednji dan.
Če predpostavljamo predhodno polnjenje baterije doma (0,19 evra/kWh) in prištejemo polnjenje v Izoli (4,3 evra), je vožnja stala približno osem evrov oziroma 3,6 evra na sto kilometrov.
