Četrtek, 6. 8. 2026, 4.00
5 dni, 9 ur
Paški most: 58 let zgodovine in kulisa za nove avtomobile
Nekoč je rešil Dalmacijo: tudi Mercedes po lepe posnetke na Paški most #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,69
Novi mercedes GLA je najnovejši avtomobil, za katerega so promocijske fotografije in videoposnetke naredili tudi na 58 let starem Paškem mostu.
Ko danes avtomobilski proizvajalci Paški most izbirajo za promocijske fotografije in predstavitve novih modelov, redki pomislijo, da je ta 301 meter dolg most pred skoraj šestdesetimi leti povsem spremenil življenje na otoku. Prebivalci Paga so bili prvič v zgodovini z avtomobilom neprekinjeno povezani s kopnim, most pa je postal simbol razvoja otoka in pozneje med vojno tudi ena najpomembnejših strateških prometnih povezav Hrvaške.
Do leta 1968 je bila povezava Paga s kopnim odvisna predvsem od trajektov in vremenskih razmer. Močna burja je prekinjala promet, zato je bil otok pogosto praktično odrezan od celine. Gradnja mostu je pomenila neposredno cestno povezavo in je bila tesno povezana z razvojem Jadranske magistrale, ki je v 60. letih postala ena ključnih prometnih osi nekdanje Jugoslavije. Cilj je bil predvsem spodbuditi razvoj turizma, olajšati promet ter hitrejši prevoz soli, sira, jagnjetine in drugih otoških proizvodov.
Paški most je dolg 301 meter.
Gradnja je bila boj z burjo
O stalni povezavi s kopnim so razmišljali že več desetletij, odločilni zagon pa je projekt dobil v začetku šestdesetih let ob gradnji Jadranske magistrale.
Največji izziv ni bila konstrukcija, ampak vreme. Most stoji na enem najbolj vetrovnih območij Hrvaške, kjer piha znamenita velebitska burja. Med gradnjo je več mesecev pihal veter z močjo okoli 8. stopnje po Beaufortovi lestvici, zato težka plovila in plavajoči žerjavi pogosto sploh niso mogli do gradbišča. Dvigovanje opažev in betoniranje glavnega loka so morali večkrat prekiniti, a so gradnjo kljub temu končali celo nekoliko pred predvidenim rokom.
Izjemen inženirski dosežek
Most je zasnoval inženir Ilija Stojadinović, zgradilo pa ga je podjetje Mostogradnja iz Beograda, ki je pred tem zgradilo tudi Šibeniški most. Lok je bil izbran zato, ker je ozki preliv z visokima skalnatima obalama skoraj idealen za armiranobetonski ločni most. Ob odprtju leta 1968 je bil Paški most eden največjih armiranobetonskih ločnih mostov na Jadranu.
Paški most je dolg 301 meter, njegov glavni armiranobetonski lok pa meri 193 metrov. Ob odprtju leta 1968 je bil eden največjih tovrstnih mostov na Jadranu.
Pomembna strateška vloga med vojno
Najbolj dramatično obdobje je most doživel leta 1991. Takrat so srbske sile septembra zavzele območje Maslenice, novembra pa je bil stari Masleniški most porušen. Takrat je bila Dalmacija po cesti praktično odrezana od severnega dela Hrvaške.
Po porušitvi Masleniškega mostu je postal Paški most ključna cestna povezava med severnim in južnim delom Hrvaške. V letih 1991–1993 je glavnina prometa potekala po t. i. paški poti:
- po Jadranski magistrali do otoka Paga,
- čez Paški most,
- po otoku do pristanišča Žigljen,
- s trajektom Žigljen–Prizna na kopno,
- nato naprej proti Reki in Zagrebu.
Prav zato je Paški most dobil izjemen strateški pomen. Čeprav ga je JLA večkrat raketirala in poškodovala, ni bil porušen in je ostal edina zanesljiva cestna povezava za oskrbo Dalmacije. Prek njega so potovali civilisti, humanitarna pomoč, gospodarstvo in tudi vojaška logistika.
Julija 1993 je Hrvaška po operaciji Maslenica zgradila še začasni pontonski most pri Maslenici, s katerim je ponovno vzpostavila neposredno cestno povezavo brez uporabe trajekta. Pontonski most je ostal v uporabi do odprtja novega Masleniškega mostu.
