Sobota, 23. 5. 2026, 4.00
3 tedne, 5 dni
Bojan Križaj – na današnji dan pred 40 leti na reliju Saturnus
Namesto smučk je prijel volan: dan, ko je Bojan Križaj poskusil nekaj čisto novega
Bojan Križaj in Jakob Silvo Valant na hitrostni preizkušnji relija Krim.
Pred 40 leti Bojan Križaj za en dan ni bil več alpski smučar, temveč avtomobilski dirkač. Leta 1986 je bil v konkurenci relija Saturnus za evropsko prvenstvo.
Na današnji dan pred 40 leti se je začela 9. izvedba relija Saturnus, sredi 80. let najbolje obiskane športne prireditve v Sloveniji. Na štartu je imel dirkalni avtomobil s številko 30 posebnega gosta – zvezdnika alpskega smučanja Bojana Križaja, ki se je prvič (in edinkrat) udeležil avtomobilskega relija in s tem uresničil svoje dolgoletne želje. S sovoznikom Silvom Valantom, izkušenim dirkačem, sta vozila citroen viso 1000 pistes in dosegla nekaj zelo lepih časov, zaradi pregrevanja motorja pa odstopila na peti hitrostni preizkušnji.
Želje organizatorjev: na štart pripeljati smučarja – Roux, Grissmann, Križaj …
Zgodba o Križajevem debiju na reliju se je začela že nekaj mesecev prej. Smučar je imel rad motocikle in tudi vožnjo z avtomobili, zato ga je mikal preizkus na dirkah. To pri alpskih smučarjih ni bilo nič nenavadnega, predvsem med smukači je bilo tudi več uspešnih avtomobilskih dirkačev. Organizatorji relija Saturnus so si za drugo izvedbo relija v koledarju evropskega prvenstva želeli privabiti prav enega izmed teh smučarjev dirkačev, kar bi povečalo zanimivost in odmevnost prireditve.
Možnosti je bilo več – smukača Philippe Roux iz Švice in Werner Grissmann iz Avstrije sta bila že uveljavljeni imeni v reliju in vozila tudi odlične avtomobile. Toda Grissmannu (leta 1985 osmi na reliju za SP v San Remu) je podporo ukinil Audi, Roux pa je doživel prometno nesrečo in to leto s svojo lancio 037 rally ni mogel do Slovenije.
Za Križaja je bil to prvi in edini reli, Jakob Silvo Valant pa je bil zelo uspešen tekmovalec. Čeprav je uradno že končal kariero, se je zaradi sodelovanja s Križajem spet usedel v dirkalnik.
Zelo spodobni časi za dirkaškega novinca Križaja pred 40 leti.
Tekmovalni karton posadke Križaj-Valant z relija Saturnus 1986.
Priložnost je izkoristil Cimos, toda časa je zmanjkalo in dirkalnik je bil skoraj serijski
Več sreče so imeli nato s Križajem, čeprav je iskanje avtomobila trajalo kar dolgo. Pri Audiju niso pokazali zanimanja, prav tako ne pri Mitsubishiju, finančno projekta takrat nista zmogli niti mlajši znamki na jugoslovanskem trgu Subaru (pokrovitelj alpske smučarske reprezentance) in Nissan.
Priložnost pa so zato izkoristili pri koprskem Cimosu, pri katerem z direktorjem Bernetičem niso oklevali in tako 5. maja podpisali pogodbo s Križajem. Iz Pariza so kmalu dobili serijsko citroen viso 1000 pistes – avtomobil skupine B s štirikolesnim pogonom, ki pa je imel v serijski različici 1,4-litrski motor z močjo 82 kilovatov (112 "konjev") in kljub le 850 kilogramom mase ni spadal med najzmogljivejše. Časa za konkretno pripravo avtomobila ni bilo, zato je visa pred Saturnusom poleg varnostne opreme dobila le še trše vzmeti in blažilnike.
Nekdanja Križajeva visa 1000 pistes, s katero je pozneje uspešno dirkal Stojan Pirjevec.
Po Križaju še Pirjevec, dirkalnik skupine B je danes v Bertokih
Poleg novomeškega IMV, ki je takrat v reliju sodeloval z Branetom Kuzmičem in renaultom 5 turbo skupine B, je slovenski oziroma takratni jugoslovanski reli dobil še drugo poltovarniško posadko. Križaj in Valant sta na reliju Saturnus sicer odstopila, Križaj pa pozneje ni več dirkal – prvotna pogodba s Cimosom je sicer vključevala program na vseh relijih sezone 1986.
Dirkalnik so pri Cimosu bistveno izboljšali in z njim je naslednje leto uspešno dirkal Stojan Pirjevec. Nekdanja Križajeva in Pirjevčeva visa 1000 pistes je danes še vedno v Bertokih pri Kopru, kjer jo ima takratni tehnični vodja Cimosove reli ekipe Stanislav Pečar.
"Bojan je bil prav gotovo dobra popestritev relija ..."
“Ko smo pripravljali reli Saturnus, so nas vodile pri tem različne zamisli, da bi čim bolj angažirali javnost in da bi bilo za reli čim več pozornosti. Za leto 1986 smo tako zasnovali prvo hitrostno preizkušnjop tudi v neposrednem prenosu na televiziji, pojavila se je tudi zamisel, da pritegnemo še drugačne navdušence za reli,” se dogodkov pred 40 leti spominja dolgoletni avtomobilski novinar Tomaž Porekar, ki je takrat sodeloval tudi pri organizaciji relija. Del te je bila tudi posebna izdaja revije.
“Bili smo ponosni na povezavo s Citroenom, ki je tedaj imel veliko interesa za sodelovanje na vseh avtomobilskih področjih v tedanji državi. Bojan je bil zagotovo dobra popestritev relija, s katerim smo si tedaj prizadevali čim bolj uspeti pri pridobivanju ugleda v evropskem prvenstvu. Ne vem, če so bili smučarski funkcionarji zadovoljni s tem, da smo ga navdušili za nastopanje, vsekakor pa se pogosto še vedno rad spomnim nad to za vse uspešno potezo.”
Naslovnica posebne izdaje Motorevije pred relijem Saturnus 1986.