Tour de France
Sreda, 22. 7. 2026, 4.00
2 tedna, 6 dni
Alpe d'Huez: 14,5 kilometra, 22 serpentin – vse so oštevilčene
Legenda Toura de Francea s slovenskim pečatom: kako je Vršič navdihnil Alpe d'Huez
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,95
Pogled iz zraka na slavno cesto proti Alpe d'Huezu
Ena najslavnejših gorskih cest na svetu skriva tudi zanimivo slovensko zgodbo. Oštevilčene serpentine na vzponu proti Alpe d'Huezu, ki so postale zaščitni znak Tour de Francea in bodo letos gostile zadnji dve gorski etapi kolesarske Dirke po Franciji, so namreč nastale po zgledu ceste čez slovenski Vršič.
Kar 2.645 metrov visok prelaz Col du Galibier bo v petek najvišja točka letošnje kolesarske Dirke po Franciji, isti in tudi naslednji dan pa bo dirko gostil še bolj slaven gorski vzpon do smučarskega središča Alpe d’Huez. V devetnajsti etapi bo trasa potekala čez Col du Galibier in nato s ciljem na Alpe d’Huez, dan pozneje pa bo še zahtevnejša – karavana bo prečkala več prelazov in se na Alpe d’Huez povzpela z vzhodne strani. To bo kraljevska etapa letošnje dirke.
Pionirski razvoj smučarskih vlečnic na Alpe d'Huezu.
Slavna cesta se je začela razvijati pred 90 leti
Čeprav Alpe d'Huez danes velja za eno najbolj prepoznavnih imen svetovnega kolesarstva, se je njena zgodba začela precej pred prihodom dirke Tour de France. Sprva je na planoto vodila le skromna pot do gorske vasi in bližnjih rudnikov srebra. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so se pojavile prve zamisli o razvoju turističnega središča, pravi preboj pa je sledil leta 1936.
Takrat je inženir poljskega rodu Jean Pomagalski postavil prvo sodobno vlečnico na svetu, jo patentiral in tlakoval pot razvoju smučišča, iz katerega je zraslo eno največjih francoskih zimskih središč. Danes smučarsko območje Alpe d'Huez Grand Domaine Ski obsega približno 250 kilometrov smučarskih prog in sodi med največja v Franciji. Do kraja na 1.860 metrih nadmorske višine vodi 14,5 kilometra dolga cesta z 21 serpentinami in povprečnim naklonom skoraj osem odstotkov.
Sistem oštevilčenja serpentin so povzeli po slovenskem Vršiču.
Idejo o oštevilčenju ovinkov so dobili na Vršiču
Cesta je bila zgrajena že v tridesetih letih prejšnjega stoletja predvsem zaradi razvoja turizma in dostopa do nastajajočega smučarskega središča, pozneje pa je postala ena najbolj znamenitih gorskih cest na svetu.
Posebnost Alpe d'Hueza so oštevilčeni zavoji, ki imajo tudi močno slovensko povezavo. Leta 1964 je Georges Rajon, uspešen hotelir, ljubitelj športa in eden ključnih ljudi pri razvoju letovišča, med obiskom Slovenije opazil oštevilčene serpentine na prelazu Vršič. Ideja ga je tako navdušila, da je po vrnitvi dal oštevilčiti tudi vseh 21 ostrih ovinkov proti Alpe d'Huezu. Številčenje poteka v obratni smeri – od številke 21 pri vznožju do številke 1 tik pod vrhom – in je danes eden najbolj prepoznavnih simbolov tega vzpona.
Število serpentin med gradnjo seveda še ni bilo načrtovano zaradi kolesarjev. Gradbeniki so jih potrebovali, da so zmanjšali naklon ceste, omogočili srečevanje vozil in zmanjšali nevarnost zdrsov.
Zmaga Fausta Coppija leta 1952.
Prva kolesarska dirka leta 1952, nato pa 24 let premora
Zgodovina Toura de France na Alpe d'Huezu se je začela leta 1952, ko je organizator prvič pripravil cilj etape na vrhu vzpona. Zmagal je legendarni Italijan Fausto Coppi, ki je s prepričljivo predstavo osvojil tudi celotno dirko. Presenetljivo se Tour nato kar 24 let ni vrnil na Alpe d'Huez – naslednji cilj na vrhu je sledil šele leta 1976.
Takrat je Alpe d'Huez dokončno postal legenda Toura de France. Spet je bil najzaslužnejši Rajon, ki je skupaj z lokalnimi hotelirji zbral sredstva za organizacijo etape. Zbrali so 100 tisoč frankov, kar bi bilo danes okrog 46 tisoč evrov. Zmagal je Nizozemec Joop Zoetemelk, za njim pa so v Alpe d'Huez v naslednjih osmih letih slavili izključno nizozemski kolesarji. Tisoči njihovih navijačev so zato vsako leto preplavili goro, sedmi zavoj pa se je zaradi morja oranžnih dresov in zastav spremenil v kultno "nizozemsko" točko dirke.
Cesta ostaja magnet tako za kolesarje kot tudi avtomobiliste
Danes Alpe d'Huez ni le simbol Toura de France, temveč tudi ena najbolj obiskanih gorskih cest v Evropi. Vsako poletje se po njej povzpne na tisoče rekreativnih kolesarjev, hkrati pa ostaja priljubljena tudi med avtomobilskimi navdušenci. Kombinacija 21 serpentin, več kot 1.100 višinskih metrov razlike in odličnega asfalta je ustvarila eno najbolj znamenitih panoramskih cest na svetu, ki je prav zaradi povezave s Tourom de France postala veliko več kot zgolj dostopna cesta do smučišča. Leta 1987 je po krajšem delu ceste potekala celo uvodna hitrostna preizkušnja relija Monte Carlo za svetovno prvenstvo. Del trase Tour de France je bila cesta zadnjič leta 2022, ko je do vrha prvi prekolesaril Tom Pidcock.
