Ponedeljek, 3. 4. 2017, 14.38
2 meseca
Voziva skupaj: Mazdino čustveno doživetje - idealna linija do vozniške sreče
Odziv telesa: Mazda lahko sproži koktajl hormonov, ki krepi vozniško srečo
V trenutkih, ko se počutimo še posebej na vrhuncu, se v naših možganih sproži pravi koktajl hormonov, ki nam prinese zelo prijetne občutke. Ta aktivator pa je lahko tudi popoln zavoj za volanom Mazde.
Kadar zagledamo ali doživimo nekaj lepega, se v nas izloči dopamin, ki nas napolni s srečo in zadovoljstvom. Za sprostitev in ravnovesje poskrbi hormon serotonin, če nas kaj navduši ali pa smo ustvarjalni, pa se v naših možganih tvori in izloča noradrenalin. Ta zvišuje motivacijo, energijo in krepi pozornost. Vsak voznik, ki je kdaj poskusil Mazdinega roadsterja MX-5, ni nikoli razmišljal o številu konjev, ampak je bil vesel in srečen, ko je v tretji prestavi obvladal ovinek, kot da bi se rodil s kolesi na rokah in nogah, ne s prsti.
Saj poznate tisti občutek, ko se vam pred vstopom v vozilo nekoliko zviša srčni utrip, že po nekaj pospeševanjih ali odpeljanih ovinkih pa vas prevzameta zadovoljstvo in dobro razpoloženje.
Kliknite na svojo vozniško srečo: enotedenska vožnja z vozniško popolno Mazdo MX-5
Parov Anzelc, uni. dipl. fil. psihoanalitični psihoterapevt - ECPP, pravi, da nam avtomobil lahko ponudi veliko močnih čustev, z njegovo pomočjo pa smo razkrili skrivnost vozniške sreče.
Ali je po vašem mnenju užitek v vožnji primerljiv z občutki ob dobri hrani, filmu ali s celo drugimi močnejšimi odzivi?
Absolutno! Če pogledamo z vidika možganov in možganskih procesov, se glede na dojemanje užitka pri vožnji lahko sproščajo popolnoma iste snovi. Pravimo jim nevrotransmiterji, poznamo jih več, za vozniško srečo pa so najpomembnejši serotonin, dopamin, adrenalin in noradrenalin. Noradrenalin in adrenalin sta si zelo podobna, imata pa drugačno funkcijo. Sta hormona energije, napolnita naše telo, pripravita ga na beg ali boj z razmerami. Noradrenalin je bolj povezan z občutki blagostanja ali zadovoljstva. Če ob noradrenalinu ni drugih stresnih hormonov, jeze ali razburjenosti, potem zelo blagodejno vpliva na nas. Noradrenalin tudi zviša koncentracijo, včasih pomaga pri hitrejši odzivnosti, na primer pri dirkačih, ki se morajo odločiti v trenutku, imajo "split second decission". Noradrenalin je bližje občutkom blagodejnega učinka na telo kot pa adrenalin. Ta nas predvsem pripravi na "razmere za beg", da lahko z njegovo pomočjo zdržimo hude stresne situacije.
Asis. Parov Anzelc, uni. dipl. fil., psihoanalitični psihoterapevt: "Čeprav nekateri trdijo, da je avtomobil racionalna odločitev, menim, da je to še vedno čustvena odločitev."
Serotonin je snov, ki vpliva na tonus krvnih žil. Imenujemo ga tudi hormon za srečo, saj ima glavno kemično vlogo pri občutenju sreče. Če ga imamo dovolj, nas prevevata zadovoljstvo in dobro razpoloženje. Zaradi serotonina smo bolj sproščeni in se bolje počutimo, prav tako tudi bolje spimo. Če je v možganih premalo serotonina, se naše razpoloženje precej hitro poslabša, če je pomanjkanje preveliko, lahko postanemo celo agresivni.
Kaj je adrenalin?
Adrenalin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo ter posledično viša koncentracijo glukoze v krvi. Adrenalin zvišuje hitrost in jakost srčnega utripa ter vse srčno delovanje, saj širi dihalne poti in poveča dotok krvi v mišičje. Adrenalin sproži tudi izločanje endorfinov, ki so odgovorni za veselje.
Kaj je noradrenalin?
Poleg serotonina je to eden od najpomembnejših hormonov za srečo. Noradrenalin poživlja možgane, predvsem pa spodbuja sposobnost zaznavanja, motivacijo in energijo. Prav tako učinkuje kot antidepresiv. Noradrenalin v stresnih situacijah izboljšuje miselno zbranost ter poleg tega poskrbi celo za optimizem in evforijo. Stres nas lahko tako v določenih trenutkih tudi osrečuje in nam daje krila. Tej snovi se lahko tudi zahvalimo, da se še posebej intenzivno spominjamo veselih dogodkov ali močnih čustev.
Avtomobilski hormon sreče: Mazda - Jinba Ittai
Video: Tako so od blizu videti trenutki popolne vozniške sreče
Na cesti nas predvsem ne sme zanesti, tako da še vedno lahko racionalno presojamo in se zavedamo, da nas vedno lahko presenetijo neznane razmere, kot so zaprtost ovinka, spolzka podlaga ali tuja napaka, ter da je posledično lahko zelo nevarno.
Kako pa lahko nevrotransmiterje povežemo s stanjem na slovenskih cestah? Ali je to povezano z našo naravo oziroma osebnimi težavami v službi ali doma?
Opažam, da je v primerjavi z drugimi evropskimi državami oziroma prestolnicami navzoče veliko agresije, predvsem pa neučakanosti. Ljudje si v avtu pogosto dajo duška, ne nujno v pozitivnem smislu, saj odpiranje ventilov podkrepijo z neprimernimi gestami, nevarnimi prehitevanji in neodgovornim ravnanjem.
Kako prepoznati tisto točko, pri kateri mora užitek v vožnji dobiti uzde, da vse skupaj ne postane nevarno? Kako v užitek postaviti meje razuma?
Bistven sestavni del užitka v vožnji je racionalnost, torej da vemo, kaj delamo, kje delamo, kakšne so razmere, in da se zavedamo, v kakšnem psihofizičnem stanju smo. To so lastnosti, ki naj bi jih imel preudaren voznik.
Na cesti nas predvsem ne sme zanesti, tako da še vedno lahko racionalno presojamo in se zavedamo, da nas vedno lahko presenetijo neznane razmere, kot so zaprtost ovinka, spolzka podlaga ali tuja napaka, ter je posledično lahko zelo nevarno. Če vse to vračunamo v vožnjo ob hkratnem doživljanju nekega ugodja v hitrosti ali med zavoji, potem je možnost za kakšno napako ali nesrečo veliko manjša. Če te racionalne komponente ni, pa je tveganje za nas in druge udeležence zelo veliko.
Razlika obstaja tudi med neumnostjo in nevarnostjo. Med vožnjo lahko voznik nenamenoma počne stvari, ki so na robu vestnega vedenja, pa vendar hkrati zelo dobro obvlada veščine vožnje ter bo kos kočljivi situaciji. Na cesti pa so tudi vozniki, ki se zaradi adrenalina ali trenutne stiske z avtomobili znajdejo v položaju, kjer popolnoma presegajo svoje zmožnosti in obenem nimajo sposobnosti tistih, ki vožnjo obvladajo.
Kaj pa ljudje, ki na cesti vozijo hitro, na dirkališču pa odpovejo?
Morda jim manjka prav element frustracije, ko ljudje po nekaj urah dela sedejo v avtomobile in na cesti izrazijo vso svojo jezo ter nakopičeno energijo. Na dirkališču morda teh frustracij ni, saj vozniki prej niso bili v kakšni stresni situaciji. Na vedenje za volanom tako zelo vplivajo naše življenjske tegobe ali trenutni dogodki.
Bistvena komponenta užitka v vožnji je racionalnost, torej da vemo, kaj delamo, kje delamo, kakšne so razmere in da se zavedamo, v kakšnem psihofizičnem stanju smo. To so lastnosti, ki naj bi jih imel preudaren voznik.
Kaj so najbolj pozitivni učinki vozniške samozavesti?
Največji učinek vozniške samozavesti je to, da ljudje dobro vozijo in uspešno zvozijo še tako nevarno situacijo. Treba se je zavedati, da se bo nekdo, ki obvlada vožnjo ter ima obenem tudi zelo dobro vozilo, hitreje rešil iz nevarnosti, saj se bo zavedal svojih meja ter zmožnosti vozila. Samozavest bo tako ključna v nepričakovanih situacijah in dogodkih, kjer tak voznik ne bo zmrznil, ampak bo ostal priseben ter se v ključnem trenutku pravilno odzval.
Kako kot psihoterapevt dojemate avtomobilsko naložbo v osebno srečo?
To je lahko zelo spolzka strmina. Čeprav nekateri trdijo, da je avtomobil racionalna odločitev, menim, da je to še vedno čustvena odločitev. Morda pri nakupu prevlada želja po pripadnosti posamezni blagovni znamki, morda izkazovanje nekega prestiža ali življenjske uspešnosti, tak izračun pa je lahko nevaren. Sploh če gre pri avtomobilih za več deset tisoč evrov. Ljudje prehitro sklepajo, da se jim bo tisto, kar se jim dogaja zdaj, dogajalo naslednjih 10 ali 15 let ter bodo tudi v prihodnje zlahka vzdrževali trenutni standard. Živimo v zelo spremenljivem svetu in v letu, dveh se lahko trg obrne na glavo. V tem primeru avtomobil še ima neko vrednost, odvisno od znamke in stanja, vendar pa je to na vsak način zelo spolzek teren in velja premisliti, koliko denarja boste kot kupec namenili za tovrstno osebno srečo. Mnogo ljudi kupi avto s posojilom, nato pa si ne morejo privoščiti nekaterih dobrin ali preostalih svoboščin.
Spremembo v gibanju sicer doživljamo najprej telesno oziroma skozi telo. Nekdo tako lahko testira svoje meje, lahko izraža svojo agresivnost, lahko pa se počuti zelo povezanega z avtomobilom.
Kaj po vašem mnenju sproži željo po dinamični vožnji?
Čisto odvisno, zavedati pa se je treba dveh stvari. Prva je, da naše telo ni bilo ustvarjeno za hitrosti več kot nekaj deset kilometrov na uro, a vendar je na trgu kar nekaj vozil, ki zmorejo hitrost prek 300 kilometrov na uro. Druga je, da naše telo ne doživlja gibanja kot takega, če je gibanje konstantno oziroma če se ne spreminja.
Naše telo doživlja pospešek in negativni pospešek – zaviranje – ter premike levo in desno. Pozitivni občutki na telo, ko imamo take pospeške, kot jih imajo na primer superzmogljivi avtomobili, ali pa kako se neko vozilo vede v zavoju pri močnih G-silah, so lahko zelo blagodejni.
To je lahko eden od ključnih dejavnikov in to je zelo pomembno. Zakaj se v nas sproži želja po dinamični vožnji? Učinek in količina spremembe gibanja na naše telo.
Spremembo v gibanju sicer doživljamo najprej telesno oziroma skozi telo. Nekdo tako lahko preizkuša svoje meje, lahko izraža svojo agresivnost, lahko pa se počuti zelo povezanega z avtomobilom.
Na trgu so namreč avtomobili, ki dajo neverjeten odziv vozniku, torej pokažejo, kaj se dogaja, prek volana in prek plina, so pa tudi avtomobili, ki imajo čisto izolirane povratne informacije. Med vožnjo gre tako predvsem za občutke, ki jih ob tem doživljamo, naj gre za hitrost ali dinamiko vožnje.
Voziva skupaj
Pozitivni občutki na telo, ko občutimo pospeške, kot jih zmorejo na primer superzmogljivi avtomobili, ali pa, kako se vozilo vede v zavoju pri močnih G-silah, so lahko zelo blagodejni.
Mazdina zgodba: Od zamaška do radikalnih motorjev, povišanega utripa in zanesljivosti
