Škoda superb combi 2,0 TDI

Uporniški par excellence

Da škode, od fabie navzgor, kršijo pravila avtomobilskih razredov, ni nič novega. Pa vendar ignoriranje jasno začrtanih smernic, po katerih se ravnajo druge avtomobilske znamke, vedno znova preseneti. Pravzaprav so skoraj vse po vrsti, tudi superb, nekakšni novodobni avtomobilski uporniki.

Naslednik 2015 – kam superba pelje 118 let zgodovine znamke?

V nekaj generacijah se je tudi odnos kupcev in avtomobilskega trga spremenil iz podcenjujočega v spoštljivega. Prvi superb je pred trinajstimi leti prišel ravno ob pravem času. Naslonil se je na plodne octavijine začetke in vzporedno gradil zgodbo, ki bo ob prihodu naslednje, tretje generacije leta 2015, tako trdijo pri Škodi, dvignjena na novo raven.

Škode že danes uporabljajo velik delež številnih naprednih koncernskih sistemov, so varnostno vzorne, podprte s široko motorno paleto in samosvojim videzom. V kako prepričljivi luči se bo predstavila tretja izvedba, je tudi vprašanje tistih, ki narekujejo tempo. Bodo vodilne glave koncerna Volkswagen dovolile superbu zasijati ali ga bodo zadržale na varni razdalji? Resnica je verjetno nekje vmes, a če sklepamo po preizkušenem izdelku in upoštevamo konstantno rast kakovosti ponudbe manjše octavie, bo prihodnje leto uspešno za kupce, ki bodo iskali prestiž, skrit za nevpadljivim češkim logotipom s 118-letno zgodovino. Izvrstno udobje in napredna tehnologija brez nepotrebnega izpostavljanja? Tako kaže.

Prostora dovolj, uporabnih dodatkov še več, a nekaj manjka …

Nekaj podobnega smo dobili tudi od testnega primerka. Začnimo z najočitnejšim – prostorom. V kabini ga je, v vse smeri, tudi v višino, na pretek. Kot da je superb na voljo zgolj v podaljšani izvedbi, tistega krajšega pa kot po naključju nikoli ne srečamo. O prostoru za noge v drugi vrsti nima smisla razpravljati, ogromen karavanski prtljažnik s 633 litri razvaja tudi s prilagodljivostjo.

Polica dvojnega dna je pregibna, izvlečljiva v prid zaščite nakladalnega roba in se podobno kot razmejitvena palica na vodilih lahko uporablja za omejevanje premikanja predmetov (slika 25). Praktično in v bolje opremljenih karavanih skoraj nujno. Sedeži se ob dvigu sedalnih delov zložijo v ravno dno, v levi steni prtljažnika je poleg priročnih kavljev za vrečke tudi manjša LED-svetilka. Edina pomanjkljivost, ki kaže na superbova leta, je to, da se sedeži, ravno zaradi nujnosti dviga sedalnega dela, ne zložijo s potegom vzvodov v prtljažniku.

Občutek v kabini je premijski. Tudi zaradi zelo atraktivne in privlačne, a ne najbolj praktične izbire svetlo-temne kombinacije. Svetlo usnje in alkantare ustrezata poslovno/potovalnemu značaju vozila, manj družinski namembnosti. Po vzoru najprestižnejših limuzin visokega razreda lahko potnik na zadnjem desnem sedežu regulira položaj in naklon naslonjala sprednjega desnega sedeža (slika 19). Priročno za dolgonoge poslovneže.

Velika sprednja sedeža sta udobna, a nekoliko ploska. V koncernskih tekmecih, odličen primer sta passat in audi A6, se sedi bolje, a to ne uspe pokvariti splošnega vtisa. Udobje dopolnjuje smiselna izbira samodejnega DSG-menjalnika, ki je edine primerne za takšen avtomobil. Priporočamo tudi doplačilo pametnega ključa in ogrevanega vetrobranskega stekla.

Pogrešali smo funkcijo samodejnega vklopa brisalcev. Aha, in še nekaj. Nekoliko nerodno je bilo, ko se je med odpiranjem oziroma zapiranjem električnih prtljažnih vrat vklopil sistem start&stop in prekinil proces. Nepraktični spodrsljaj se je na testu zgodil dvakrat.

Pri 130 5,5 litra na sto.

Po vozniški plati je korekten. Udobje je poudarjeno, športnost manj, najboljši superbov trik je pravzaprav lahkotnost. Kljub dolžini čez štiri metre in osemdeset centimetrov ima voznik občutek, da vozi manjši avtomobil. Okornosti ni, mere pa voznik "občuti" le na zares tesnih parkiriščih.

Kultiviran dvolitrski dizel s 125 kilovati, naš stari znanec, se je tokrat zadovoljil s skromnimi 6,7 litra na sto kilometrov, kar je skladno s Škodinimi trditvami o izboljšanju ekonomičnosti motorne palete ob prenovi. Največje testno povprečje je bilo 7,4 litra, pri avtocestnih 130 kilometrih na uro pa je, tudi zaradi malenkost izboljšane aerodinamike, zahteval med 5,5 in 5,7 litra goriva.