Torek, 14. 7. 2026, 4.00
1 mesec
Test: renault clio Tce 115 techno
Renault clio in potovanje na Hvar: zbrali smo deset poudarkov prodajnega kralja Slovenije
Novo generacijo renault clia smo spoznali med vožnjo na Hvar in nazaj. Izkazal se je s svojimi dimenzijami, potovalno učinkovitostjo in tudi porabo – ta je s klasičnim bencinskim motorjem znašala dobrih pet litrov na sto kilometrov.
Novi renault clio s povečanimi dimenzijami ostaja mestna kombilimuzina, vendar z atraktivno pojavo, opremo in razredno prostornostjo zlahka izpolni pričakovanja tri- ali štiričlanske mlade družine. Na daljši testni poti se je med pozitivnimi odzivi občinstva prikupil tudi manj zahtevnemu starejšemu paru.
Zelen? Da, prav takšno zeleno barvo bi izbral za doplačilo.
Pa ni potrebe, saj je serijska. Šesta generacija je clia preoblikovala korenito. Renaultov vretenasti emblem zdaj kraljuje sredi nove maske, potem ko je dve generaciji zapored silil v pokrov motorja. Obdan je z dvakrat po 20 "emblemčki", ki z enako usmerjenimi obrobami posnemajo romboidni dnevni luči.
Svojevrstno zašiljena žarometa delujeta kar malo napadalno, bočna silhueta kupeja razkazuje 18-palčna platišča in kontrastno črne površine. Izstopajo obrobe blatnikov, ki v kombilimuzine prihajajo iz vozil SUV. Zadek, kot izrazito športni izdelek, posrečeno zaokrožuje kupejevsko linijo z dvema spojlerjema, strešnim in vgrajenim v peta vrata.
Silhueta kupeja se športno zaključuje z dvema spojlerjema, strešnim in vgrajenim v peta vrata. Z boka izstopajo 18-palčna platišča in kontrastno črne površine, na primer obrobe blatnikov, ki v kombilimuzine prihajajo iz vozil SUV.
Poudarki – novi renault clio:
- Zrela evolucija, ne le prenova: Šesta generacija clia prinaša povsem svežo oblikovno podobo z izrazitejšo masko, novim svetlobnim podpisom in bolj samozavestnim nastopom, ob tem pa ostaja eden najbolj praktičnih avtomobilov v segmentu B.
- Mestni avtomobil, ki se odlično znajde tudi na dolgih poteh: Na skoraj 1.500 kilometrov dolgi testni vožnji do Hvara in nazaj se je clio izkazal kot udoben, smerno stabilen in presenetljivo prepričljiv potovalni avtomobil.
- Varčen tudi brez elektrifikacije: Klasični 1,2-litrski turbobencinski motor z močjo 115 "konjskih" moči je na testu povprečno porabil le 5,46 litra goriva na sto kilometrov.
- Dolga šesta prestava znižuje porabo in hrup: Pri hitrosti 130 kilometrov na uro se motor vrti s približno 2.700 vrtljaji na minuto, kar je za majhen trivaljni motor zelo ugoden podatek.
- Med najbolj prostornimi v razredu: S 391-litrskim prtljažnikom in do 1.300 litri prostora ob podrti zadnji klopi clio ostaja med najuporabnejšimi avtomobili v svojem razredu.
- Infotainment z Googlovimi storitvami je velika prednost: Sistem OpenR Link z vgrajeno navigacijo, Googlovimi storitvami in preglednim uporabniškim vmesnikom spada med najboljše v tem cenovnem razredu.
- Dobre vozne lastnosti tudi zunaj mesta: Neposreden volan, čvrsto podvozje in dobra lega v ovinkih omogočajo prijetno in samozavestno vožnjo tako na regionalnih cestah kot na avtocesti.
- Ročni menjalnik je največja pomanjkljivost: Prestavna ročica deluje manj natančno od pričakovanj, predvsem pri prestavljanju iz pete v šesto prestavo, zato ne daje športnega občutka.
- Bogata oprema, nekaj vprašljivih doplačil: Clio že serijsko ponuja veliko sodobne opreme, medtem ko je treba za rezervno kolo doplačati 200 evrov, kar bo marsikoga zmotilo.
- Dobro razmerje med ceno in uporabnostjo: Različica Techno TCe 115 za nekaj več kot 21 tisoč evrov ponuja prostoren, dobro opremljen in varčen avtomobil, ki brez težav opravlja tudi vlogo družinskega potovalnika.
Tce 115 je čisti bencinar s ceno od 19.490
21.090 evrov je cena clia z opremo techno in ročnim menjalnikom. Paket varnosti in parkiranja ga podraži za 900 evrov, brezžično polnjenje telefona in rezervno kolo sta po 200, 500 evrov stanejo 18-palčna platišča. S samodejnim menjalnikom EDC bi bil testni clio 1.600 evrov dražji.
- Palec gor: Hvalim svežo, povsem spremenjeno obliko, razredno veliko prtljažnik, sistem openR link z navigacijo in storitvami Google. Clio naredi prvi vtis s podrobnostmi, kot so brezstično odklepanje/zaklepanje, talna projekcija emblema, daljinsko pomikanje stekel, celostna in ambientalna osvetlitev, pozdravna animacija na zaslonu …
- Palec dol: Vozniki stare šole se težje sprijaznimo z doplačilom za rezervno kolo (200 evrov). Menjalnik več obeta z videzom prestavne ročice, vendar ne deluje s tistim športnim "klak", za povrhu se tudi zatika iz pete v šesto prestavo. Glede žarometov LED vem, da v tem cenovnem razredu nekateri delujejo z močnejšo svetlobo.
Dobro oprijemljiv volan je odet v umetno usnje. Poleg navigacije lahko merilna plošča prikazuje še vrtljaje, asistenco in izpostavljeno hitrost. Ambientalno osvetljena polička pred sovoznikom je lepo obložena z blagom, za odlaganje česarkoli pa je neuporabna.
Mestni avtomobil je lahko potovalnik
Sedeži so serijsko oblazinjeni s tekstilom in pasovi umetnega usnja z rdečimi šivi. Bočne obrobe, ki ne utesnjujejo, so bližje udobni kot športni vožnji. Po višini je nastavljiv samo voznikov sedež, pomik nazaj je izdaten, je pa sedalo za večje postave prekratko. Pri 185 centimetrih osebe, ki sedi spredaj, že zmanjkuje prostora zadaj.
Trdo sivo plastiko polepšajo vstavki svetlega blaga na vratih in polički pred sovoznikom ter površine v videzu črnega stekla. K potovalnemu udobju štejem openR link z ozvočenjem Arkamys Auditorium, navigacijo in storitve Google, samodejno klimatsko napravo, varnostno pomična stekla, osvetlitev kabine tudi zadaj, utora za pijačo, police (tudi za pijačo) v vratih, dva vhoda USB …
Voznikova orodja, multi-sense in štirje merilniki na desetpalčnem zaslonu
Dvakrat stisnjen in v umetno usnje oprijemljivo oblečen obroč je neposreden z okoli 2,6 zavrtljaja. Nad črnima krakoma s stikali je oblikovan za palca, z desnim se upravlja, kot je običajno pri renaultih, sistem multi-sense. Prestavna ročica ne deluje tako športno, kot je morda videti, za natančnost prestavljanja iz pete v šesto prestavo pa mora skrbeti voznik sam.
Levi del široke zaslonske plošče je namenjen merilnikom v štirih oblikah (navigacija, asistence, vrtljaji, poudarjena hitrost). Načini multi-sense comfort, eco, sport in perso so razvrščeni na levi strani, na desni se menja radio, poraba, razdalja, eco zaslon in safety monitor. Uporabljal sem način perso in prikaz porabe, tudi med "my safety all on" in "my safety perso" sem vedno izbral drugo možnost.
V osnovi služi vzvratni kameri, podprti s shematskim 360-stopinjskim zaznavanjem ovir, radiu, telefonu s povezavo, prek sistema openR link pa navigaciji in Googlovi programski opremi s storitvami, poleg tega še nastavitvam vozila, vožnje, pogojev v kabini …
Trisedežna klop je oblikovana za dve osebi. Z višino 190 centimetrov se za enako visokim voznikom komaj stlačim, precej težje pa spravim stopala prek praga, ko lezem ven.
Največji volumen prtljažnega prostora meri 1.300 litrov. Peta vrata je mogoče upravljati ročno z daljinskim odklepanjem.
84-kilovatni trivaljni turbomotor je na testu povprečno porabil 5,46 litra goriva.
Ni športnik, je pa zanimivo, da mu ustrezajo avtoceste
Clio s 84 kilovati (115 "čistimi" bencinskimi "konji") potegne do 180 kilometrov na uro in doseže stotico v 10,3 sekunde. Na ravnicah deluje dovolj lahkotno, čeprav razmerje med močjo in maso (115/1.272) ne obeta sunkovitih pospeškov. Več pomeni navor 190 njutonmetrov že pri 1.750 vrtljajih. Motor se rad zavrti, pred rdečimi vrtljaji (6.500) je zaščiten elektronsko.
Pozitivno me je presenetilo dolgo prestavno razmerje šeste prestave, v kateri se motor pri 130 kilometrih na uro vrti s približno 2.700 vrtljaji. Pri 1,2-litrskem trivaljniku bi pričakoval več kot tri tisoč. Presenetilo me je tudi podvozje, ki je v nemirnem ozračju na hrvaški avtocesti A1 delovalo smerno stabilno, čeprav so se vrtele vse vetrne elektrarne.
S tršim podvozjem 14 centimetrov od tal (malo manj, kadar njegova masa presega homologiranih 1.272 kg) in neposrednim volanom se clio na gumah 205/45 R18 lepo znajde med ovinki. Suvereno opravi tudi s hitrimi, najbolj v načinu sport z bolj utrjenim volanom in povečano odzivnostjo motorja.
Pod ploščo 391-litrskega prtljažnika se skriva rezervno kolo za doplačilo 200 evrov, s čimer se vozniki stare šole nikakor ne sprijaznimo (nekdaj je "rezerva" spadala pod samoumevno opremo avtomobilov).
Clio mi je dal najslabšo oceno v postavki prestavljanje
Indikator tudi v načinu sport bedi nad varčnostjo, čeprav naj bi bila drugotnega pomena. Približno pri 1.900 vrtljajih hoče v višjo in pod 1.500 nazaj v nižjo prestavo, s čimer označuje eko območje. Puščica navzgor prikaže tretjo prestavo pod 30, četrto pod 40, peto pod 60, v šesto pa hoče pri 72 na uro.
Ker se pri nizkih vrtljajih čuti in sliši delovanje trivaljnika, sem pač mejo prestavljanja malo dvignil in zato na zaslon prejel nasvete za izboljšanje svojega ravnanja. Kljub temu sem vozil z zelo zmerno porabo, oceno eko uspešnosti pa sta mi izboljšali postavki pospeševanje in predvidevanje, kjer sem bil skoraj stoodstoten.
O vožnji povem še tole
- Glede pomoči pri ohranjanju lege se clio bolje orientira po levi kot po desni označbi prometnega pasu.
- Prilagodljiv tempomat deluje od 30 kilometrov na uro z možnostjo hitrega spreminjanja po kilometer ali deset na uro, sklopka med prestavljanjem delovanja ne prekinja.
- Izbrani načini multi-sense merilnik obarvajo modro (comfort), zeleno (eco), rdeče (sport) in vijoličasto (perso).
- Prikaz motornih vrtljajev je ena od štirih mogočih vsebin na merilni plošči. Razdelki od 0 do 8 so stisnjeni, polji eco med 1.500 in 2.500 ter sport od 6.500 do 8.000 sta za povrhu označeni poševno. Skratka, odčitavanje je zgolj približno.
- Med meniji me je presenetila ikona, ki predstavlja spodrsavanje pogonskega kolesa. Poizvem, da gre za nadzor vleke, čeprav ne verjamem, da bi se to cliu prav pogosto dogajalo. Kakorkoli že, ta nadzor vključuje posebno delovanje ESP in TCS ter poseganje v vožnjo med speljevanjem, zavijanjem, pospeševanjem in zaviranjem.
- Nazadnje dodajam, da pri novem cliu kljub klasičnemu pogonu in ročnem menjalniku ne bi mogel izbrati dobre stare ročne zavore. Niti za doplačilo.
39-litrski rezervoar za 714 testnih kilometrov
Najmanjšo porabo 5,03, poravnano z WLTP, sem dosegel po prevoženih 613 kilometrih s preostankom goriva za 130 kilometrov. Največja poraba je znašala 5,85 po 583 kilometrih, takrat je količina goriva zadoščala še za sto kilometrov.
Skupna prevožena pot 1.487 kilometrov in 81,17 litra goriva po treh točenjih da rezultat 5,46 litra na sto kilometrov ali povedano drugače 714 kilometrov s polnim rezervoarjem goriva.