Petek, 7. 8. 2026, 4.00
1 mesec, 1 teden
Na cesti, kjer avtomobili postanejo zvezde
Pod Grossglocknerjem z novim audijem RS5 avant: hibrid, ki rešuje športne karavane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
Audi RS5 avant na cesti proti najvišji točki ceste pod Grossglocknerjem
Novi audi RS5 avant je pod Grossglocknerjem privabljal poglede kot redkokateri avtomobil. Prvi priključnohibridni model družine RS je na eni najslovitejših evropskih vozniških cest združil brutalne zmogljivosti, vsakodnevno uporabnost in spektakularno kuliso Alp.
Audi RS5 avant je prvi priključnohibridni avtomobil družine RS, cesta proti vznožju najvišje avstrijske gore Grossglockner oziroma Veliki Klek pa eden največjih avtomobilskih in turističnih magnetov v Avstriji.
Cesta že več kot 90 let privablja tudi številne odlične avtomobile in na dan našega obiska smo bili z izjemno vpadljivim in atraktivno oblikovanim audijem RS5 avant na poti proti najvišji točki te ceste (2.571 metrov nad morjem) med najbolj opaženimi. Za Audi je avtomobil nadaljevanje uspešne zgodbe športnih avtomobilov, v kateri so s priključnim hibridom dosegli znižanje porabe (na naši vožnji okrog deset litrov na sto kilometrov) in predvsem znižali izpust CO2, sam pogon pa predvsem pri polnjenju ni na ravni tega tehničnega in cenovnega razreda.
Na visoki nadmorski višini pod Grossglocknerjem smo ga namreč lahko priklopili le na "počasno" električno polnilnico.
- Palec gor: zunanji agresivni videz, zmogljivost celotnega pogona, vozne lastnosti, volan, odet v alkantaro, zmerna poraba goriva
- Palec dol: plitkejši prtljažnik (spodaj so baterije), brez hitrega polnjenja baterije
Veliki Klek in pod njim ledenik, ki bi lahko izgubil status največjega v Avstriji
Koliko zanimivih zgodb o svojih avtomobilskih obiskovalcih bi znala povedati ta že 91 let stara avstrijska cesta, ki vsako leto od maja do jeseni sprejme tudi po več kot 900 tisoč obiskovalcev letno.
Cesta je nemi opazovalec družbe in neizprosne narave, ki v Alpah iz leta v leto kljubuje velikim vremenskim spremembam – pozimi cesto pokrije več metrov visoka snežna odeja, poleti nanjo pritiskajo sončni žarki in temperatura se je tudi letos povzpela čez 20 stopinj Celzija. Visoko nad cesto kraljuje Grossglockner, 3.798 metrov visoka in s tem najvišja avstrijska gora, ki tam stoji kot nemi stražar in kronist. Globoko pod seboj šteje in opazuje obiskovalce, vidi in zaskrbljeno spremlja tudi ledenik Pasterze – ta je za zdaj še največji v Avstriji, se pa opazno tali, tako da se z razgledne ploščadi vidi vse več ledene vode in vse manj ledu.
Električne polnilnice na višini slovenske Kredarice
Na višini slovenske Kredarice imajo Avstrijci več hitrih polnilnic
Iz doline proti vrhu pelje odlično urejena in kakovostna cesta, ki je že desetletja med najbolj priljubljenimi v Avstriji in Evropi. Je magnet za obiskovalce, ki tja prihajajo tako z avtobusi, kombiji in bivalniki kot tudi z motocikli in bolj športno usmerjenimi avtomobili. Koliko avtomobilske zgodovine je ta cesta že videla – v nekaj desetih letih se je vozni park močno spremenil in danes so najvišje točke ceste dobro opremljene tudi za obisk elektrificiranih avtomobilov.
Več počasnih in hitrih polnilnic na več kot 2.500 metrih nadmorske višine je prikaz avstrijskega napredka tovrstne infrastrukture, pa tudi tehnoloških sprememb v družbi in avtomobilskem svetu. Tudi pri visokozmogljivih avtomobilih danes elektrificirani dodatek, kot je priključni hibrid, ni več taka redkost.
Audi je priključni hibrid izdelal na osnovi 2,9-litrskega šestvaljnika.
Avtomobil je bil na cesti, parkirišču in polnilnici prava zvezda
Vse do trenutka, ko sem ga priklopil na eno izmed polnilnic, je testni audi RS5 avant svoj priključni kabel dobro skrival. Z izjemno agresivno zunanjostjo in rdečo barvo je neverjetno hitro in odločno privabljal poglede mimoidočih. Neki voznik audija R8 je v znak odobravanja z nasmeškom iztegnil palec. RS 5 je namreč zdaj približno devet centimetrov širši od osnovnega A5, tako spredaj kot zadaj, zaradi razširjenih blatnikov. Te dodatke je nemogoče spregledati.
Vsi so ga opazovali in fotografirali, kot da bi se proti vrhu peljali v ekskluzivnem superšportniku, toda to je vendarle športni in družinsko zelo uporabni karavan s solidnimi 361 litri prostornine v prtljažniku, ki kljub nekoliko tršemu podvozju (ker to je pač član družine RS) kar kliče po spontanih cestnih potovanjih.
Avtomobil se je odlično zlil s cesto in tudi njenim zgodovinskim sporočilom – RS5 avant je kot priključni hibrid, kar danes pod zaostrenimi okoljskimi predpisi ohranja take avtomobile na cesti, zelo vsestransko uporaben in obisk te ceste je to le potrdil. Agresiven, hiter in eksploziven spodaj v dolini ter vozniško zelo prepričljiv na ovinkih, visoko v gorah pa lahko tudi povsem tih in nemoteč za druge obiskovalce. Na eni najvišje ležečih polnilnic v Evropi je dobil elektriko iz obnovljivih virov, nato pa baterijo ob spustu polnil še z rekuperacijo zavorne energije.
Cesta je stara že več kot 90 let.
Pod Grossglocknerjem so za obiskovalce tudi hitre električne polnilnice.
Cesta nima tranzitnega pomena, njeno bistvo je panoramski svet za avtomobiliste in motoriste
Zamisel o visokogorski cesti čez območje Grossglocknerja sega že v obdobje pred prvo svetovno vojno, vendar je projekt zares zaživel šele v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja. Avstrija je bila po svetovni gospodarski krizi v težkem gospodarskem položaju, zato je vlada iskala velike infrastrukturne projekte, ki bi spodbudili zaposlovanje in razvoj turizma.
Gradnja ceste Grossglockner Hochalpenstrasse se je začela leta 1930 pod vodstvom inženirja Franza Wallacka. Pri projektu je sodelovalo več kot 3.000 delavcev, ki so v zahtevnih visokogorskih razmerah cesto večinoma gradili ročno, z uporabo vrtanja, razstreljevanja skal in preprostih gradbenih strojev. Cesto so odprli avgusta leta 1935.
Čeprav je cesta sprva izboljšala prometne povezave med Salzburgom in Koroško, njen glavni namen nikoli ni bil klasičen tranzitni promet. Že od začetka je bila zasnovana kot panoramska alpska cesta za avtomobiliste, ki bi obiskovalcem približala visokogorski svet, ledenike in razglede na Grossglockner. Inženir Wallack je zato traso načrtoval tako, da se cesta naravno prilagaja reliefu, hkrati pa voznikom ponuja čim več spektakularnih razgledov. Prav zaradi takega pristopa še danes velja za eno najlepših vozniških cest na svetu.
Grossglockner Hochalpenstrasse – poudarki
- Ena najbolj znamenitih panoramskih cest v Evropi, odprta leta 1935.
- Dolga je 48 kilometrov ter povezuje zvezni deželi Salzburg in Koroška.
- Na njej je kar 36 serpentin, zato velja za eno najbolj priljubljenih vozniških cest v Alpah.
- Približno osem kilometrov dolg odcep vodi do znamenite razgledne ploščadi Kaiser-Franz-Josefs-Höhe.
- Razgledna točka leži na okoli 2.369 metrih nadmorske višine, od tam se odpira eden najlepših pogledov na najvišjo avstrijsko goro.
- Neposredno pod razgledno ploščadjo je ledenik Pasterze, trenutno še največji ledenik v Avstriji, ki pa se zaradi podnebnih sprememb hitro umika.
- Drugi odcep vodi na Edelweißspitze (2.571 m), ki je najvišja točka celotne ceste.
- Zadnji del vzpona poteka po ozki tlakovani cesti (granitne kocke) z zelo ostrimi serpentinami.
Glavni inženir je cesto zasnoval tako, da je vpeta v naravno okolje.
Uživanje na za cesti, za popolno tehnično-vozniško poezijo pa raje na dirkališče
Audi je pri novem RS 5 razvil povsem nov priključnohibridni pogonski sklop, ki združuje izboljšani 2,9-litrski bencinski motor V6 z dvema turbopolnilnikoma, elektromotor z močjo 130 kilovatov, osemstopenjski samodejni menjalnik tiptronic in novo generacijo štirikolesnega pogona quattro.
Zmogljivosti so pričakovano odlične in tak avtomobil je dejansko tako brutalen, da ga je zunaj varnih dirkališč skoraj nemogoče izkoristiti. Že bencinski motor ima moč 375 kilovatov, skupaj z električnim (130 kW) pa sistemska moč (ob dovolj polni bateriji) naraste vse do 470 kilovatov oziroma 639 "konjev".
V načinu sport lahko voznik prestave pretika prek obvolanskih ročic, ki imajo v električnem načinu vožnje povsem drugačno nalogo – takrat z njim nastavljamo jakost rekuperacije. Ko želimo RS5 avant zares izkoristiti, postane tudi vožnja agresivna in "naporna" do te mere, da je med izleti zaradi potnikov ni priporočljivo izvajati. Izjemno pa bi bilo ves potencial doživeti v kakšnem srednje dolgem ovinku, kjer bi bil tak karavan z naprednim štirikolesnim pogonom prava tehnično-vozniška poezija.
Elektromotor je dopolnilo, ne nadomestek klasičnega motorja
V realnem prometu je uživač, pa čeprav je bolj trd kot klasični avtomobili, vseeno pa je podvozje povsem dovolj udobno. Priključnohibridni pogon prinaša veliko več kompleksnosti – moč je večja, vožnja bolj brutalna, na drugi strani priključni kabel prinaša tudi prednosti: polnjenje na javnih polnilnicah, lažje parkiranje v mestu, precej cenejša energija, kot je bencin, na črpalkah v tujini.
Samo na elektriko se je sicer primerno voziti predvsem v urbanem okolju, saj je elektromotor precej šibkejši in ponuja le del zmogljivosti bencinskega šestvaljnika. Elektromotor je torej predvsem dopolnilo in manj nadomestek klasičnega motorja. Tu in tam sicer pride prav tišina, a verjetno kupci RS5 odštejejo krepko čez sto tisočakov tudi zato, da bodo svoj karavan dobro slišali.
Največja moč polnjenja baterije je 11 kilovatov, hitrega polnjenja ni.
Baterija žal brez hitrega polnjenja
Žal nisem dobil pravega odgovora, ali je RS5 dobil tak pogon zaradi načrtne inženirske usmeritve ali predvsem zaradi zniževanja uradnega izpusta CO2. Baterija je sicer precej velika (25,9 kWh), toda žal ne omogoča hitrega polnjenja prek enosmernega toka DC. To danes znajo že mnogo cenejši priključni hibridi istega koncerna (Volkswagen, Škoda), da o kitajskih avtomobilih sploh ne govorim.
Če so oblikovalci že tako intenzivno izpostavili obe zadnji odprtini za izpušni cevi, da je RS5 videti kar malo podoben vojaškim lovcem, in tako dali vedeti, da ima športnik klasičen motor na notranje zgorevanje, bi lahko pri avtomobilu takega razreda še bolj izpopolnili hibridni del. Možnost hitrega polnjenja bi bila dober začetek, saj bi na primer baterija med obiskom razglednih točk pod Grossglocknerjem v tem primeru dobila za vsaj kakšnih 80 kilometrov brezemijskih kilometrov.
Ob posebnih frezah, ki spomladi očistijo cesto iz objema visoke snežne odeje.
Tehnično najpomembnejša novost je dinamični nadzor navora zadaj
Največja tehnična novost je sistem quattro s tako imenovanim dinamičnim nadzorom navora (Dynamic Torque Control), ki prvič v Audijevem serijskem avtomobilu uporablja elektromehanski prenos navora med zadnjima kolesoma. Krmilna enota vsakih pet milisekund izračuna optimalno porazdelitev navora, sistem pa lahko v približno 15 milisekundah na posamezno zadnje kolo prenese do 2.000 njutonmetrov navora.
V športnih voznih programih RS Sport in RS Torque Rear elektronika namenoma ohranja napolnjenost baterije pri približno 90 odstotkih, saj želi vozniku ves čas zagotavljati največjo električno podporo pri pospeševanju in porazdelitvi navora. Ob intenzivni vožnji baterijo aktivno hladi tekočinski sistem, ki jo vzdržuje pri optimalnih 20 stopinjah Celzija.
Veliko sprememb je tudi na podvozju. RS 5 uporablja petvodilno vpetje spredaj in zadaj, pri čemer je zadnja prema zaradi sistema Dynamic Torque Control zasnovana povsem na novo. Novi elementi izboljšujejo stik pnevmatik s podlago med pospeševanjem, zaviranjem in vožnjo skozi ovinke. Dopolnjuje jih športno podvozje RS z dvoventilskimi blažilniki, pri katerih je mogoče ločeno uravnavati kompresijo in povratek blažilnika. Voznik lahko prek sistema izbira med udobnejšo in izrazito športno nastavitvijo, nov vozni program RS Torque Rear pa omogoča izrazito zadnje usmerjeno porazdelitev navora in nadzorovano drsenje na zaprtem dirkališču.
Po 32 letih družina RS dobiva nov zagon
Oznaka RS (RennSport) že več kot tri desetletja predstavlja vrh Audijeve športne ponudbe. Njeni začetki segajo v leto 1994, ko je Audi skupaj s podjetjem Porsche razvil model RS2 avant, danes že kultni športni karavan z 2,2-litrskim petvaljnim turbobencinskim motorjem in 232 kilovati. RS2 je dokazal, da lahko družinski karavan ponudi zmogljivosti tedanjih športnikov in hkrati ostane vsakodnevno uporaben.
Sledila sta modela RS4 in RS6, ki sta skozi generacije postala sinonim za zmogljive karavane z naprednim štirikolesnim pogonom quattro, pozneje pa se je družina RS razširila še na kupeje, limuzine, športne terence in kompaktne modele. Med najbolj prepoznavnimi ostaja legendarni 2,5-litrski petvaljni motor TFSI, ki je neposredni naslednik Audijevih reli petvaljnikov iz osemdesetih let ter še danes poganja manjša modela RS3 in RS Q3.
V večjih modelih je Audi skozi leta uporabljal različne motorne zasnove – od biturbo šestvaljnikov do atmosferskih osemvaljnikov in sodobnih prisilno polnjenih V6. Nova generacija RS5 pomeni pomemben mejnik, saj prvič združuje oznako RS s priključnohibridnim pogonom in obenem prvič prinaša tudi izvedbo avant, ki prevzema vlogo dosedanjega RS4 avant po ukinitvi modela A4. S tem Audi odpira novo poglavje svoje športne zgodbe, v katerem elektrifikacija ni namenjena le zmanjšanju porabe, temveč predvsem dodatnim zmogljivostim, takojšnjemu navoru in še boljši vozni dinamiki.
