Četrtek, 10. 12. 2015, 17.20
9 let, 2 meseca
Hyudai i30 1,4

V natančnem prilagajanju posameznim tržiščem se Hyundai razlikuje od nekaterih drugih znamk, ki zagovarjajo globalno usmerjenost oziroma filozofijo: enak avtomobil za ves svet. Korejci verjetno najzahtevnejšim in pogosto muhastim evropskih kupcem pač namenjajo posebno pozornost, ker uspeh na stari celini šteje ogromno.
Dejstva, da i30 tehnično zasnovo deli z novim Kijinim ceedom, ne želijo obešati na veliki zvon, kar je razumljivo. Hyundai i30 je samostojen avtomobil s povsem samostojno, zelo samozavestno "osebnostjo". Oblika povzema smernice, po katerih se bo hyundai zgledoval v vse svetlejši prihodnosti. Je nižji, širši in atraktivnejši.
Hyundai se uči z bliskovito hitrostjo
Napredovanje iz generacije v generacijo je očitno. Kljub dejstvu, da testni i30 ni bil izdatno založen z dodatno opremo, to ni vplivalo na splošno prefinjen občutek. Svetli del armaturne plošče in svetla tkanina ne delujeta ceneno, ampak kakovostno notranjost še dodatno poudarita.
Položaj za volanom je odličen, takšnega smo bili do pred kratkim vajeni le pri pretežno nemških izdelkih. Sprednja sedeža sta izredno udobna, dostop do klopi je lahek in prostora tam je dovolj. Uporabnost je zaradi številnih odlagalnih površin visoka, za pikico pa, vsaj po količini litrov, preseže razredno povprečje tudi s prostornino prtljažnega prostora. Sedeži se zložijo v ravno dno, grajamo pa zelo visok nakladalni rob. Preglednost je dobra, kvari jo le širok stebriček C. Blaženje je zelo dobro na vseh vrstah podlag, zvočna zatesnitev je na ravni evropskih tekmecev. Hvalimo.
Možnost nastavljanja trdote volana je serijska
Pripomoček je posrečen, a le pogojno uporaben. Program comfort poudari mehkobo in lahko vrtenje, medtem ko sport, logično, poskrbi, da je volan mnogo trši. A resnici na ljubo, i30 s športnostjo nima veliko skupnega.
Za običajno vožnjo je volan povsem dovolj odziven, neposreden, pri športni vožnji pa niti program sport ne pomaga, saj volan pri obračanju prvih nekaj stopinj v obe smeri ne naredi nič. Povratne informacije so skope in preveč umetno servirane. Sprašujemo se, zakaj pri i30 ni mogoče doplačati koristnega opozorilnika pred nenamerno menjavo voznega pasu, ki smo ga pohvalili pri i40.
Če je cena najpomembnejša, izberite najšibkejši motor
Vstopni motor z le 73 kilovati in 137 njutnmetri navora na področju zmogljivosti peša, temperamenta seveda ni. Poraba je bila s 6,7 litra razumljiva, še posebej če upoštevamo, da je povprečje dvignila športna vožnja, ki nikakor ne bo del vsakodnevnega življenja tovrstnega avtomobila. V umirjenem ciklu je zahteval le 4,5 litra.
Raje 1,6 kot 1,4
Hyundai ponuja tudi popolnoma nov 1,6-litrski bencinski atmosferski motor z neposrednim vbrizgom, ki bo na veliki večini trgov prodajno bolj uspešen zaradi več navora, večje uglajenosti, tihosti in celo zaradi v praksi povsem primerljive ali celo nižje povprečne porabe. V praksi namreč tudi ni bistveno bolj žejen od dražjega dizla, ki naj pride v poštev le pod pogojem, da boste na leto prevozili najmanj 40.000 kilometrov.
Šesta stopnja menjalnika je še en dokaz, da se stvari premikajo naprej, napredek pa bo še večjo veljavo dobil s prihodom kakšnega sodobnega turbobencinskega motorja. Če ga je dobil veloster, bo z njim gotovo kmalu blagoslovljen tudi i30.
Po cenovni plati pred tekmeci nima več velike prednosti
Ob neposredni primerjavi s tekmeci, kot so megane, focus, golf, citroen C4 in podobni, i30 prepriča tudi s ceno. Drugi stopnji opreme, ki med drugim zagotavlja dvopodročno klimatsko napravo in parkirna tipala na zadku vozila, "manjka" le tempomat. Dobro cenovno pozicioniranje tako ostaja eden ključnih Hyundaievih čvrstih prijemov v iskanju novih kupcev, ki pa zaradi naraščanja kakovosti malenkostno popušča, kar je razumljivo in upravičeno.