Sreda, 1. 4. 2026, 11.16
2 tedna, 1 dan
Honda XL750 Transalp
Eden najbolj vsestranskih motociklov – udoben, prožen, na terenu ima omejitve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
Honda transalp XL750 je eden izmed najprepoznavnejših modelov v srednjem segmentu, ki je zaznamoval tudi razvoj sodobnih motociklov adventure. V trenutni izvedbi ni toliko specialist, kot to nakazuje zunanja podoba, temveč ponuja predvsem vsestranskost in udobje. In to je poleg Hondine zanesljivosti tudi največji adut honde transalp.
Zgodovina modela sega v leto 1986, ko je takrat še z oznako XL600V transalp postavil temelje za kombinacijo udobja in vsestranskosti. Leta 2012 so sicer prekinili proizvodnjo, zadnja različica je bila XL700V z dvovaljnim motorjem v konfiguraciji V. Po nekajletnem premoru pa se je transalp leta 2023 vrnil v sodobni preobleki kot XL750, z močnejšim vrstnim dvovaljnikom in seveda opremljen s sodobno tehnologijo.
- Palec gor: udobje v vožnji, prožen motor, skladen in simpatičen videz
- Palec dol: omejene terenske zmogljivosti
Videz in ergonomija
Zunanji videz je precej avanturistično agresiven, kot da gre za resen terenski motor. Po linijah celo nekoliko spominja na večji Hondin model africa twin, ki je sinonim za terensko vožnjo. Sprednji del je visok, z visoko postavljenim žarometom, seveda v LED-tehniki. Nad žarometom je na pogled precej majhna prozorna zaščita proti vetru, ki pa se v praksi dobro izkaže. Odlično se sklada z linijami sprednjega dela, na žalost pa ni nastavljiva po višini. Mehke in skladne oblikovne linije potekajo od sprednjega dela pa vse do zadnjega prtljažnika, ki je vizualno popolnoma skladen s sedežem in je povsem neizstopajoč.
Kljub nekoliko višjemu, enduro videzu pa gre bolj za oblikovni pristop kot pa za pravega terenskega bojevnika. Honda transalp je zasnovana predvsem za udobje, lahko bi rekli predvsem za udobje na utrjenih površinah. Vožnja po makadamu in manj zahtevnih terenih sicer ne predstavlja nikakršnih težav, a takoj ko teren postane zahtevnejši, je celotna zasnova premalo terenska. Nastavitev vzmetenja in seveda tudi osnovne pnevmatike že v osnovi niso primerne za zahtevnejše terenske podvige.
Vzmetenje pri hondi transalp je zelo mehko nastavljeno in to prinaša dovolj udobja predvsem na cestnih relacijah. Temu sta prilagojena tudi sedež in krmilo in na daljših relacijah se je transalp izkazal z zelo udobno in ne utrujajočo vožnjo. Ravno tako so tudi krajša potepanja zelo prijetna, izkaže pa se tudi v dinamični mestni vožnji.
Višina sedeža znaša 850 milimetrov, kar je bolj po volji višjim voznikom, vendar nas na testu to ni oviralo. Celotna zasnova je tudi za manjše voznike obvladljiva za manevriranje. Dodatno sta sicer na voljo tudi znižanje motorja in nižji sedež.
K lažjemu obvladovanju motorja pripomore ugodno nizka teža, saj s polnim 16,9-litrskim rezervoarjem znaša 210 kilogramov. Transalp ima tako precej ugodno razmerje med težo in zmogljivostjo v tem segmentu. Tudi zaradi lahke okvirne zasnove ter učinkovite razporeditve teže je motor okreten in vodljiv tako na asfaltu kot na manj utrjenih poteh.
Tehnika
Vozniku je na voljo 5-palčni barvni TFT-zaslon z veliko svetilnostjo, ki je dobro viden v vseh svetlobnih pogojih. Uporabniški vmesnik je poznan tudi iz drugih Hondinih modelov in je dovolj preprost za uporabo. Vse upravljamo prek stikal, nameščenih na levi strani krmila. Mogoče je nastavljati različne profile vožnje, na voljo jih je pet: Rain, Standard, Sport, Gravel ter prilagodljivi uporabniški način. Lahko tudi nastavljamo in izklapljamo elektronske pomočnike pri vožnji, kot sta ABS in DTC, kar pride prav pri terenski vožnji.
Sistem omogoča tudi povezljivost s pametnimi telefoni (prek aplikacije Honda RoadSync), prikaz in upravljanje navigacije, klicev in glasbe neposredno prek krmilnih stikal.
Prožen, zanesljiv in vsestranski pogonski sklop
Pogonski agregat je 755-kubični vrstni dvovaljnik, ki razvije 67,5 kilovatov (92 "konjskih" moči) in 75 njutonmetrov navora. Gre za sodoben, kompakten in lahek motor, ki zagotavlja prijeten značaj ter razvije dovolj moči za vsestranskost, za katero je zasnovana honda transalp. Na testu je bila sicer poraba nekoliko višja od tovarniške, torej kombinirana okoli 4,7 litra na sto kilometrov. To mu daje okoli 350 kilometrov avtonomije, kar je nekako povprečje za cestni potovalnik.
Za primeren prenos moči skrbi natančen šeststopenjski menjalnik, ki ga je mogoče opremiti s pomočnikom pri prestavljanju – quickshifterjem. Novost, ki prihaja z letošnjo sezono, pa je elektronska sklopka, ki omogoča prestavljanje brez uporabe ročice sklopke, tudi pri zaustavljanju in speljevanju. Zares odličen pripomoček, ki je sicer za doplačilo, a zagotovo odtehta odločitev.
Zasnova
Transalp ostaja zvest jekleni cevni šasiji, ki je odlično uravnotežena med togostjo in prožnostjo. Vzmetenje sestavljata sprednje vilice Showa ter zadnji amortizer z možnostjo nastavitve. Kot smo že omenili, pa je vzmetenje v prvi vrsti nastavljeno za udobje in temu tudi dobro služi.
V splošnem nekoliko mehkejše vzmetenje omogoča prijetno in neutrujajočo vožnjo, sploh v kombinaciji s sicer bolj terensko zasnovo s sprednjim 21-palčnim kolesom in zadnjim 18-palčnim. To dopolnjuje še zavorni sistem, ki ga sestavljajo spredaj dva 310-milimetrska koluta z dvobatnimi čeljustmi in en 256-milimetrski kolut zadaj, kar zagotavlja zelo zanesljivo zaviranje.
Ožji izbor za tiste, ki iščejo ravnovesje
Honda XL750 transalp je motocikel, ki odlično uravnava razmerje med težo, močjo, opremo in tudi ceno. Zagotavlja udobno in dinamično vožnjo, pogonski agregat ima dovolj moči za daljša potovanja tudi v dvoje. Zaradi dobrega razmerja med težo in močjo pa je dovolj okreten tudi za mestno vožnjo in vsakodnevno uporabo.
Seveda je zasnovan tudi za neutrjene poti, vendar tu kljub robustnejšemu zunanjemu videzu ni ravno specialist. Transalp je odlična izbira za motoriste, ki iščejo zanesljiv in vsestranski motocikel z dobršno mero pustolovskega duha.
