Caterham seven SV 1,0 ecoboost – dežni ples britanske kovinske balerine

Razred: razred športnih vozil Sorodna vozila: lotus 7 Družina modelov: seven Predhodniki: 1. generacija - lotus 7 (1957 - 1973) Proizvodnja: Dartford, Velika Britanija Začetek prodaje: od leta 1973 Cene: od 18.950 do 63.200 evrov

Poudarki: - lahka gradnja - Fordov 1,0 ecoboost motor - kupec ga lahko sestavi sam - vozniško vzoren

Ponuja le najnujnejše, ali pa še tega ne

Uvod je varljiv. Brez zadržkov lahko celo trdim, da zavaja. A obenem je zapisano resnično. Kot pribito. Res je, da je caterham 7 v katerikoli od številnih različic, ki jih znamka ponuja, pravzaprav "le" evolucijska izpeljava lotusa 7, vozila, zasnovanega v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Res je, da ne ponuja niti trohice udobja sodobnejših osebnih vozil – najekstremnejši superšportniki, vključno z eksoti, kot je koenigsegg agera one ali pagani huayra , so všteti. Ker je vse v tem avtomobilu podrejeno vožnji, kabina ponuja le najnujnejše ali pa še tega ne. Po glavi mi šviga oznaka špartanski minimalizem.

Vrata, kakšna vrata?

Vanj je težko sesti, še težje je iz njega zlesti. Pomaga, če voznik, podobno kot heroji formule 1, volan prej odstrani.

V dolžino ne meri več kot poltretji meter, v višino približno meter, ima dva sedeža in volan, ki ni večji od tistih, s katerimi v domačih dnevnih sobah upravljajo najbolj zagreti navdušenci vozniških iger. Sedeža sta trda, maloštevilna stikala še trša.

Caterham pod pokrov motorja vgrajuje štiri različne bencinske motorje, ki poganjajo devet različno zmogljivih različic.

Seznam pogonskih agregatov dveh različnih proizvajalcev je pester – najšibkejši, 660-kubični prisilno polnjeni trivaljnik z 80 "konji" je Suzukijev, paleto dopolnjujejo trije fordovi motorji. 1,6-, 2,0- in 2,3-litrski sodobni ali malo manj sodobni, zmerno ali ekstremno zmogljivi štirivaljniki.

Caterham z modrim ovalom sodeluje že dolgo, zato ne čudi, da se je Ford odločil za eksperiment, ki bi njihovega sodobnega trivaljnika z oznako ecoboost predstavil v popolnoma novi, vznemirljivi luči.

S takšnim motorjem je opremljena le peščica caterhamov. Pravzaprav je vozilo, ki ga gledate na slikah, redkejše kot na primer Ferrarijev ekskluzivni laferrari. Vem, sliši se smešno.

Litrski motor proizvede 125 "konjev", kar je vendarle razmeroma malo. Dokler se seveda ne spomnim, da avtomobil tehta 588 kilogramov. Zato je previdnost temelj, brez katerega je počez drseča poguba v vsakem trenutku lahko le sekundo stran.

Če mi bo kakšna kaplja ohladila razgreto plešo, nič zato

Preden speljem, odstranim streho. Fordov uslužbenec me gleda postrani in s prstom pokaže proti nebu.

Zahvalim se za dobronamerno opozorilo, a menim, da platno caterhamu pristaja ravno toliko kot jadrnici motorni pogon. Pač, mora biti. Če mi bo kakšna kaplja ohladila razgreto plešo, nič zato.

Položaj za volanom je dirkaško pokončen, zadnjica je le slabih 20 centimetrov na tlemi, nogi skoraj zravnani počivata na stopalkah. To je nekaj povsem drugega.

Tudi voznikovo delovno mesto v KTM-ovem X-bowu deluje in je nastavljeno bistveno bolj civilizirano.

Če že moram, bi rekel, da prijetno "prdi"

Zaženem motor in namesto pričakovanega zvoka, ki ga je Fordu uspelo elegantno zadušiti, iz stranskega izpuha zaropota glasno brbotanje. V tistem trenutku me zadene, da je prepad med trivaljnikom, ki sem ga poznal in v mnogo Fordovih modelih do zdaj preizkusil, ter litrsko skromno zverinico globlji, kot sem pričakoval.

Zvok ni globok ali rezek, če že moram, bi rekel, da prijetno "prdi" pri nizkih vrtljajih in jezno ter precej glasno ropoče pri visokih. Pristnosti mu po tej plati vsekakor ne manjka. Okoli glave piš vetra preglasi le jezno sikanje turbinskega polnilnika.

Stopalko za plin namerno zlorabljam z močnimi potiski desne noge, z levico grabim ročico menjalnika, ki je tako kratka, da iz sredinskega grebena sramežljivo gleda le velika kovinska krogla – hladna in resna.

En motor, dva svetova

Zdaj ko na zavitih cestah zahodnega Sussexa podvozju in tankim gumam dajem vse, kar znam, se zavem, da trivaljnik, v realnem svetu običajnih osebnih vozil obremenjen z ekonomičnostjo in velikimi pričakovanji o ugodni porabi, šele v takšnem avtomobilu zares zadiha s polnimi pljuči.

Do sto ne potrebuje več slabih šestih sekund, a brezstrešna praksa daje drugačne, precej hitrejše občutke.

Razmerje med močjo, oprijemom in izrednimi voznimi lastnostmi se zdi idealno tudi za manj izkušene voznike. Da bi zaplesal zadek, je na suhem treba zadnji par gum v prvi in drugi prestavi dobesedno izsiljevati.

In nato mi na čelo pade prva kapljica ...

Lega, oprijem in natančnost krmiljenja so izredni. In ko vam do naslednjič kdo rekel, da njegov mini ali katerikoli drugi športni avtomobil, pa je to lahko tudi ferrari, lamborghini ali porsche, ponuja občutke gokarda, mi lahko verjamete, da to ni popolnoma res. No, razen če je vozil katerega od novodobnih izvedenk lotusa 7, caterhama ali katero od podobnih alternativ peresno lahke kategorije.

Z enim očesom površno spremljam desno sprednje kolo in rahle gibe razgaljenega vzmetenja. Zanesenjaki takšen prizor vidimo kot neokrnjeno avtomobilsko erotiko. Ko s kirurško natančnostjo poljubim vrh zavoja in se izstreli proti naslednjemu, se kotička ustnic nezadržno usmerita vsak proti svojemu ušesu …

In nato mi na čelo pade prva kapljica. Me je ujel dež? Seveda me je. Brez strehe, brez kakršnekoli izolacije razen tistih nekaj zaplat aluminija in varnostne kletke drvim nazaj. Na licih polno drobnih kapljic, v ustih malo tekočine za pranje vetrobranskega stekla, ki ob čiščenju presenečenih žuželk vsake toliko brizgne tudi v odprto kabino.

Drvim, na mokri cesti sem sam. Zdaj je zadek nemiren, s caterhamom hkrati pleševa polko, tango in čačača. Britanska kovinska balerina stare šole, združena z enim od najsodobnejših turbobencinskih motorjev, kaže zobe.

V zavetje pokritega parkirišča se vrnem varno in le dobrih 30 sekund pred močno nevihto. Malo premražen, veliko moker in s presežkom adrenalina v krvi.

Ne čudi, da vozilo, izdelano po receptu, ki si ga je izmislil dirkaški genij in eden od pionirjev lahke gradnje, Colin Chapman, še danes postavlja težko dosegljiva merila. Avtomobilske znamke, katerih modeli so v zadnjih dveh desetletjih vztrajno pridobivali maso, počasi spet odkrivajo toplo vodo. Medtem ko se lahka gradnja vrača, je Caterham ni nikoli opustil.

Ko čez nekaj minut sedem v novo izvedbo fieste, opremljene s pravzaprav enakim, še malenkost zmogljivejšim litrskim trivaljnikom, imam občutek, da namesto skalpela uporabljam macolo, a tisto je povsem drugi svet …