Alfa Romeo giulietta 1,4 TB

Manekenka se je kljub triletni prisotnosti na slovenskem trgu na testu znašla šele drugič.

Prvič smo zapisali, da je predhodnico krepko prekašala v vseh pogledih in da je dostojna konkurenca tudi najboljšim predstavnikom predvsem zaradi prepričljivih voznih lastnosti, zmogljivih motorjev in kakovosti izdelave. Manj smo bili navdušeni nad prostornostjo prtljažnika in udobjem na sprednjih sedežih. To zadnje velja tudi zdaj.

Sicer pa karoserija po treh letih ni izgubila svoje privlačnosti, seksapilna rdeča njene obline poudari lepše kot katerikoli drug odtenek barvne lestvice. Vem, da je o tako subjektivnih stvareh brezpredmetno pisati. Kakor komu ustreza … Ampak ta rdeča … Res ji pristaja.

Tokrat se je na testu znašla zaradi po novem najšibkejšega motorja bencinske palete, ki je naslov odnesel prostorninsko enakemu štirivaljniku s 120 konji.

Jih je 105 dovolj?

Da in ne. Pri tem motorju to velja še mnogo bolj kot pti zmogljivejših bencinskih ali dizelskih izvedbah. Urbana okolja običajno ne zahtevajo veliko razsipavanja z razpoložljivimi kilovati, zato se nam je motor v mestu zdel prisrčno poskočen, z veliko volje do vrtenja.

Po drugi strani pa je, pričakovano, pomanjkljivosti kar na pladnju postrgel na avtocesti. Pretiranega prehitevalnega temperamenta od najšibkejšega bencinskega agregata, katerega naloga je predvsem nižanje cene vstopnega modela, nismo niti zahtevali.

Je pa kilovatna skromnost zanimiva protiutež iskrivemu značaju in temperamentnemu videzu. Na prvi pogled in občutek neposrečena kombinacija je kljub temu pustila dober vtis predvsem zaradi živahnosti pri nižjih hitrostih, kjer si, povedano čisto po resnici, več moči sploh nismo želeli.

Prepriča tudi cenovno. Uvoznik začetnim 18.150 evrom namreč odšteje še 2.400 evrov. Manj kot 16 tisočakov za giulietto pa ni zanemarljiv podatek. Še posebej za tiste, ki jim srce bije za italijansko pločevino, a so bili do zdaj prisiljeni iskati drugje.

Poraba se je gibala med sedmimi in devetimi, ustalila pri osmih litrih in treh decilitrih. Dober liter več od pričakovanj.

Vozniško odlična

Nad voznimi lastnostmi kljub številnim posodobljenim tekmecem nimamo pripomb. Še zmeraj odlično združuje dinamično z umirjenim. Tudi zaradi stikala DNA, ki s prilagajanjem trdote volanskega mehanizma, odzivnosti stopalk, motorja in vzmetenja tudi po treh letih velja za enega od najboljših tovrstnih sistemov. Razlika med programom dynamic in normal je izrazita in dobrodošla ob vsaki menjavi voznikovega razpoloženja. Hvalimo. Je pa res, da bi uživali še bolj, če bi pogonski agregat ponudil kakšen kilovat več …