Četrtek, 3. 9. 2026, 6.48
1 teden, 5 dni
Test: jeep compass 1.2 e-Hybrid DCT 145 summit
20 centimetrov od tal, štirikolesnega pogona ni: zakaj jeep compass vseeno lahko prepriča?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Compass je Jeepov izdelek, ki ga vidim v vlogi povečanega avengerja. Morda mu pripade kakšna oblikovalska nagrada …
Vsak terenski avtomobil iz široke druščine različnih džipov seveda ni jeep, po drugi strani pa vsak jeep ni terensko vozilo. In pri Jeepu so hibridnemu modelu compass namenili vlogo urbanega crossoverja s pogonom samo na sprednji kolesi.
Zgornje in spodnje površine vozila so črne, z vmesno bledo zeleno osnovo sestavljajo vpadljivo kontrastno podobo.
Zaščitne obloge, ki varujejo karoserijo, visoke obrobe blatnikov nad kolesi s sorazmerno visokim presekom, oddaljenost od tal in robustno dvignjen sprednji del namigujejo na terenske sposobnosti, enako tudi podatki o vstopnem, izstopnem in prehodnem kotu.
Namesto zamreženih odprtin v maski je dobil svetleče črne pokrove. Kot jeepu mu jih pripada sedem, njihova funkcija pa je po novem lepotna. Zračni tokovi vstopajo v motorni prostor nižje skozi povečano masko in to nadzorovano s pomičnimi loputami. Tudi bočna podoba poudarja znano zgodbo o blatnikih, izrezanih po predlogi v obliki trapeza.
Naključni ocenjevalci so pohvalili novo obliko in se navduševali nad barvo, ki kontrastno izstopa celo v zelenem okolju. Gozdna bitja ga pravočasno opazijo, ker sta zgornji in spodnji del povsem črna. Večinoma svetleče črna. Z 20 centimetrov dvignjenim podvozjem lahko zavije z asfalta, za preizkušanje sicer ugodnih terenskih kotov pa zgolj sprednji pogon ni dovolj.
455 centimetrov meri compass v dolžino. 20-centimetrska višina podvozja in opazni presledki nad kolesi dovoljujejo vožnjo po gozdnih cestah, če so zalite z vodo, menda celo do globine 41 centimetrov.
Oblazinjena armatura, ki je lepo prešita, se začne in konča z na videz povezanima policama. Desna, nad sovoznikovim predalom, je uporabna kot odlagalni prostor.
Na prvi pogled je res pravi jeep
Vsega tega ne gre jemati preveč terensko, niti natančnega podatka o globini vožnje prek vodne ovire (408 mm pri hitrosti 8 km/h), ki se po mojem mnenju nanaša bolj na zatesnjenost vrat. Najpomembnejša oprema terenskih vozil je pač štirikolesni pogon in prav ta manjka vsem različicam compassa HEV in PHEV. Na voljo je žal samo pri električnem BEV 4xe.
S 455 centimetri se je povečal v dolžino za 13, s širino 190 pa je osem centimetrov širši od predhodnika. Ker je tudi medosje 15 centimetrov daljše, se v kabini udobno namestijo štiri odrasle osebe in ena manjša. Med naslonjali zadaj pač velja razmerje 40/20/40 in tako so tudi osrednje površine samo štirih sedežev prekrite z dobro prešito tkanino.
Preostale površine, na primer obrobe iz umetnega vinilnega usnja, so svetlosive, celotno oblazinjenje je na pogled in otip trpežno. Po videzu je sicer prilagojeno terenski uporabi, ki jo pripisujem tudi odličnim gumijastim predpražnikom z obrobami vse naokrog. Ja, redko se znajdejo med pohvaljeno avtomobilsko opremo.
Končna izdelava in kakovost notranje opreme sta na ravni znamke, ki med terenskimi vozili velja za prestižno.
Usnjen volan je štirikrat ukrivljen in štirikrat poravnan. Na zaslonu so podatki prikazani v več grafikah. Po velikosti odstopa digitalna hitrost s še sprejemljivo napako. Vse do 130 kilometrov na uro se zmoti za dva kilometra.
32.490 evrov za osnovni altitude, dva tisočaka in pol več za summit
Lahko pa tisočaka in pol manj v primeru financiranja. Z res dolgega seznama serijske opreme omenjam izbiro načina vožnje, obvolanski ročici menjalnika, prilagodljiv tempomat, 10,25-palčno instrumentno ploščo, povezljivo navigacijo TomTom na 16-palčnem barvnem zaslonu …
Testni compass se je vozil na 19-palčnih kolesih z litimi platišči, svetil je matrično in z meglenkami LED, nosil je strešni letvi in svetleče črne bočne obrobe. Poleg sedežev spredaj sta bila ogrevana še volan in vetrobransko steklo, vzvratna kamera je dobila dodaten 180-stopinjski pogled.
Osnovne zmogljivosti
Sto bencinskih kilovatov in 21 električnih sestavljajo sistemsko moč 106 kilovatov in navor 230 njutonmetrov. Doseže hitrost 195 kilometrov na uro in v desetih sekundah pospešuje do stotice. K hibridnemu samopolnilnemu postrojenju spada 48-voltna baterija s kapaciteto 0,9 kilovatne ure – dovolj, da compass pogosto jadra brez motornih vrtljajev.
Vozilu dolžine štiri metre in pol z maso 1.635 kilogramov bi lahko pripadal močnejši motor, kot jeepu pa sploh štirikolesni pogon.
Meter in devetdeset centimetrov visoki potnik lahko zadaj sedi za voznikom enake višine. Klop po videzu favorizira dva potnika, ki lahko namestita štiri pivske enote. Za drobnarije je prostor v vratih in žepih, pod režami za zračenje sta vhoda USB in priključek 12V.
Voznikov prostor
Najprej o volanu. Usnjen obroč je štirikrat ukrivljen in štirikrat poravnan. Odebeljen je na mestih, kjer morata zlasti v terenskem vozilu počivati palca. Tudi videti je terensko krepak, vendar je lahkoten in neposreden z 2,75 zavrtljaja. Kot je pri Stellantisovih pogonskih enotah običajno, sta zadaj vzvoda plus in minus za ročno prestavljanje.
Oblazinjena in lepo prešita armatura se začne in konča z na videz povezanima policama, med katerima sta nameščena 10,25-palčna instrumentna plošča in 16-palčni barvni zaslon multimedijskega sistema Unconnect HD. Pri tem so se italijanski oblikovalci izognili Francozom, glede upravljanja menjalnika pa tudi kolegom pri Fiatu. Izbrali so večji vrtljiv gumb.
Vsebine na obeh zaslonih določa voznik
Instrumentni zaslon je ožji, podobno kot pri oplih, vozniku daje pet osnovnih grafik, in sicer klasično, minimalistično, navigacijsko, asistenčno in hibridno. Vsebine so podane razločno, nekatere je mogoče še dodatno spreminjati, na primer porabo goriva kot pri citroënih in peugeotih.
Multimedijski zaslon na dotik je glede na dolžino ozek, zato pogled na vsebine šviga predvsem vodoravno. Za število in razporeditev prikazov poskrbi voznik, seveda po kakšni učni uri ali dveh. Ob spodnjem robu na sredini samevata edini fizični stikali (radio, varnostne utripalke), tipke osnovnih menijev na levi in za klimatsko napravo na desni so digitalizirane.
1.561 litrov meri največji tovorni volumen prtljažnega prostora. Plošča 550-litrskega prtljažnika se lahko namesti poševno za lažji doseg obvezne opreme in pribora za popravilo gume.
Značilen način vožnje z 1,2-litrskim samopolnilnim hibridom
Delovanje trivaljnika z močjo med 74 in 100 kilovatov, povezanega s šeststopenjskim menjalnikom na dve sklopki, dobro poznamo. Speljevanje je mehko, v načinu auto prestavlja gladko med umirjeno ali dinamično vožnjo. Menjavanje prestav je komaj zaznavno tudi v načinu sport in pri ročni izbiri.
Skupna lastnost vožnje Stellantisovih avtomatikov različnih znamk je prednastavljena stopnja rekuperacije. Nanjo voznik nima vpliva, lahko pa jo s pridom uporablja za tekočo vožnjo skozi podeželske ovinke skoraj brez uporabe zavore. Seveda pa to ni vožnja z enim pedalom, pri kateri se vozilo z električnim pojemkom ustavlja brez delovanja zavornega sistema.
Po spominu sta Francoza mehkejša
To bi rekel z večjo gotovostjo, če bi skupaj z jeepom preizkušal kakšno drugo vozilo s platforme STLA Medium. Vzmetenje je trše, vendar odzivno umirja neravnine, tako grbine kot vdrtine. Brez odskoka ali sunka, dokler gre za običajne cestne neprijetnosti. Skratka, vožnja je udobna v mejah normalne uporabe družinskega potovalnika.
V ovinkih je primerno natančen, občutek med držo neposrednega volana je zanesljiv. Zaradi visokega pokrova motorja v vidnem polju voznika so krivulje zavijanja lahko lepše izpeljane, vožnja mimo tesnih ovir pa varnejša. Po spominu še omenim, da je compass večkrat preklopil na EV, kot sem pri sorodnih hibridih navajen.
Lepo oblikovana in ogrevana sedeža kakovostnega videza predstavljata kompromis med udobno vožnjo in športno namestitvijo. Poleg ambientalne svetlobe je kabina po tleh osvetljena spredaj in zadaj.
Športno, auto, sneg in sand/mud
Med načinoma auto in športno je pričakovana razlika v odzivanju na pritisk stopalke plina, varčni način eco, ki bi umirjal dinamiko, pa ne obstaja. Načinov sneg in sand/mud nisem preizkusil, opazil sem samo, da je eden na zaslonu preveden, drugi pa ne. No, saj to velja tudi za načina auto in športno.
Glede nočne vožnje pohvalim matrične luči, predvsem dolge in široko osvetljevanje ovinkov, tudi 180-stopinjskih. S samodejnim preklopom sem zadovoljen samo na pol. Zasenčenje deluje odlično, se pravi zadnji trenutek, vklop dolgih luči pa včasih zamuja in na določenih cestnih odsekih izostaja. Na primer na bolj razgibanih ovinkastih klancih.
Testne vožnje s porabo 7,2, z načinom po WLTP bi šlo med 5,6 in 5,8
Večjo porabo (7,7) sem nameril med dinamično vožnjo iz Ljubljane do mejnega prehoda Petrina (selec-terrain sem nastavil na športno), manjšo (6,0) pa na izletniški vožnji na podobni razdalji do Vinice ob Kolpi z uravnoteženim načinom auto.
Mestno porabo, sestavljeno iz številnih krajših voženj, ocenjujem na sedem litrov.
Razdaljo med Ljubljano in odcepom za Novo mesto s tempomatom na 132 kilometrov na uro in vključeno klimatsko napravo sem prevozil s povprečjem 110 kilometrov na uro na uro in porabo 6,8. Porabo tam zmanjšajo omejitve v predorih in dela na cesti, sicer bi ušla prek sedem litrov.
