Tovorni vlačilci za letala lahko potegnejo tudi 400 ton mase

Ko majhen vlačilec premaga precej večje letalo

Bilo je nekaj minut pred trinajsto uro. Še zadnji potniki so se vkrcali na Adrijin bombardier CRJ 900, si poiskali svoje sedeže in se pripravili na pot proti Skopju. Na ploščad pod pilotsko kabino je takrat pripeljalo vozilo, na prvi pogled mešanec med malim tovornjakom in traktorjem. Velika kolesa so razkrivala njegovo skrito moč. Ko se je ustavil pod letalom, je bil pogled nanju videti kot bitka Davida proti Goljatu. Toda vsaj za hip je zmagalo tovorno vozilo, ki mu na letališki ploščadi pripada vloga potiskača ali vlačilca. V naslednji minuti se je začel proces potiskanja letala izpred letališče stavbe, ki mu v letališkem žargonu pravijo pushback.

Kaj je pushback?

Čeprav lahko nekatera letala peljejo tudi vzvratno, pa bi potisna sila motorjev v nasprotni smeri lahko poškodovala letališko stavbo, prav tako pa bi lahko v motor prišli delci umazanije in prahu z asfalta. Zato na letališčih za vzvratne premike letal (prav tako za parkiranje v hangarje) uporabljajo posebne vlačilce.

Poznamo dve osnovni vrsti: najbolj klasični letala potiskajo z uporabo posebne cevi (na vozilo se lahko namesti spredaj ali zadaj, odvisno ali gre za potiskanje ali vlečenje), drugi pa so zadaj ploski in zato se lahko letalo nanje dobesedno nasloni ter priklopi. Pri prvi različici z odstranitvijo zapore pilotu onemogočijo manevriranje letala s sprednjim kolesom, pri drugem pa se sprednji del letala dvigne od tal.

Mali mišičnjak za pol milijona evrov

Na ljubljanskem letališču Jožeta Pučnika imajo pet vozil za vlečenje letal. Najmočnejši med njimi ima oznako schopf F300. Njegov Deutzov motor ima moč 174 kilovatov in 854 njutonmetrov navora, a še veliko pomembnejša za njegovo učinkovitost so masa 40 ton in ustrezna prestavna razmerja šeststopenjskega samodejnega menjalnika. Zaradi velike mase in prestavnih razmerij lahko vozilo povleče tovor z maso okrog 400 ton. To pa je dovolj tudi za največja letala, saj so na ljubljanskem letališču prav s tem vozilom že potiskali tovorno letalo antonov 124.

Na letališko ploščad najmočnejši schopf F300 sicer zapelje redkeje, saj lahko večino letal potiskajo ali vlečejo tudi s šibkejšimi vlačilci. Skrajne zmogljivosti vozila pa imajo seveda tudi svojo ceno, saj stane schoph F300 skoraj pol milijona evrov. Omenjeni model prestavlja sredino Schopfove ponudbe, v kateri je recimo tudi vlačilec F396 P z močjo 330 kilovatov in vlečno silo 600 ton.

Brez štirikolesnega krmiljenja ne bi šlo

"Vsa delovna vozila na letališčih se lahko po ploščadi vozijo s hitrostjo največ 30 kilometrov na uro, zato tudi vlačilci te hitrosti ne presegajo," nam je medtem, ko smo čakali na pushback še drugega letala, dejal vodja vzdrževanja na ljubljanskem letališču Igor Domevščik. Na letališki ploščadi in v halah za garažiranje smo opazili veliko različnih cevi za potiskanje, na katerih je bil napisan tip letala. "Žal priključki niso standardizirani, zato moramo imeti skoraj za vsak model letala svojo cev. Vsaka stane nekaj tisoč evrov," je dodal Domevščik

Poleg mase in velike potezne sile sta skrita aduta vlačilca tudi štirikolesni pogon in štirikolesno krmiljenje. Rajdni krog znaša le štiri metre, zato lahko vlačilec z letalom učinkovito manevrira na zelo majhnem prostoru. V vozilu sta vselej dva uslužbenca. Voznik in koordinator postopka, ki med izvajanjem pushbacka hodi ob letalu. Prek radijske povezave je ves čas v stiku s pilotom letala, z ročnimi kretnjami pa narekuje tudi poteze vozniku vlačilca.

"Ko združimo vlačilec in letalo, pilot izgubi kontrolo nad usmerjanjem sprednjega kolesa. Še vedno sicer narekuje celoten postopek. Le on lahko zaukaže začetek potiskanja. To sporoči koordinatorju ob letalu, ta pa z ročno kretnjo to pokaže še vozniku v vlačilcu," nam je razložil Domevščik. Medsebojna koordinacija trojice mora biti seveda zelo usklajena in točna. Medtem ko vozilo potiska letalo, pilot postopoma že prižiga motorje.

Pilot upravlja postopek, toda letalo pelje vlačilec

Za nekaj minut ima torej voznik vlačilca letalo v svoji oblasti. Takrat se pokaže velika potisna moč in okretnost vozila. Na ljubljanskem letališču je za vožnjo vlačilca usposobljenih okrog 30 ljudi, ki delajo v več izmenah. Voznik vlačilca velja za najvišji rang za delovna vozila na letališki ploščadi. "Usmerja me vodja postopka. Ko mi da znak, da je sprostil zavore, lahko po navodilu stolpa začnem," nam je po opravljenem postopku povedal Tomaž Strahan, voznik vlačilca. V tujini voznike šolajo na posebnih maketah, v Ljubljani pa se učijo kar s čisto pravimi letali.

V Ljubljani dnevno okrog 30 pushbackov

Vlačilci za letala niso potrebni le v primeru, ko je letalo parkirano na tako imenovanem samoizhodnem položaju nekaj sto metrov od letališke stavbe. Potiskanje letala Adrie je proti vzletni stezi trajalo le nekaj minut. Medtem ko je letalo vzletelo, je bil voznik že pripravljen na nov postopek pushbacka. Dnevno jih na ljubljanskem letališču izvedejo okrog trideset. Le redki potniki pushback in zmogljivost vlačilnih vozil sploh opazijo.