Ponedeljek, 16. 2. 2026, 4.00
2 tedna, 5 dni
Toyota mirai – prvi kilometri z vodikovim avtomobilom v Sloveniji
Konec tedna z avtomobilom na vodik – je Slovenija že pripravljena? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,71
Prvič smo vodikov avtomobil preizkusili tudi na slovenskih cestah – izkušnja je tehnično prepričljiva, infrastrukturno pa še vedno omejena.
Končno smo lahko tudi v Sloveniji zapeljali serijski avtomobil FCEV in ga napolnili na domači vodikovi polnilnici. Toyota Mirai tako prvič ni bila le tehnološka zanimivost z evropskih cest, temveč realen preizkus vodikove mobilnosti v našem okolju. Izkazalo se je, da je vožnja povsem primerljiva z električnim avtomobilom – tiha, udobna in odzivna –, toda uporabnost za zdaj omejujeta infrastruktura in visoka cena vodika. Mirai ostaja zanimiv tehnološki demonstrator z dobrim dosegom in hitrim polnjenjem, a hkrati jasno pokaže, da je vodik v osebnem prometu še vedno v zgodnji razvojni fazi.
Glavni poudarki:
- Avtomobil je tehnološki demonstrator vodikove mobilnosti.
- Elektromotor zagotavlja hipno odzivnost in tipično električno vozno izkušnjo
- Doseg znaša približno 400–500 kilometrov.
- Rezervoarji sprejmejo okoli pet kilogramov vodika.
- Poraba: približno 1,2 kilograma vodika na 100 kilometrov.
- Cena vodika v Ljubljani presega 20 evrov na kilogram.
- Strošek vožnje je trenutno visok in ekonomsko manj racionalen.
- Javna vodikova polnilnica v Ljubljani omogoča uporabo tudi v Sloveniji.
- Doseg potovanja je trenutno omejen na približno 200–250 kilometrov v eno smer.
- Evropska infrastruktura je razvita le v določenih državah (Nemčija, Nizozemska, Švica).
- Razvoj vodikovih polnilnic je drag in počasnejši od razvoja električne infrastrukture.
- Prednost: hitro polnjenje (pet minut).
- Vodik zahteva dodatni korak pretvorbe - elektrika - vodik - elektrika in vsaka pretvorba pomeni izgube.
- Mirai je homologiran za parkiranje v podzemnih garažah, saj je vodik lažji od zraka in se ob uhajanju hitro razprši.
Video - polnjenje z vodikom v Ljubljani
Cestni laboratorij za dokazovanje potenciala vodika – kako dobro gre Japoncem?
Toyota mirai je z vmesno prenovo star že deset let, a kljub temu ostaja moderno oblikovan in pogonsko alternativen japonski tehnološki laboratorij na štirih kolesih. Japonci so ga leta 2015 razvili, da bi z njim preizkusili potencial vodika kot pogonskega sredstva novih avtomobilov, da bi z njim pomagali pri ozaveščanju o prednostih in omejitvah vodika ter da bi mirai na trgu pokril začetno nišno povpraševanje po takih avtomobilih.
Po začetnem zagonu so sledila leta stagnacije te tehnologije, saj je prednost pri naložbah zaradi hitrejše in cenejše implementacije dobila elektrika. Pred dobrim desetletjem sta Tesla in Toyota na dveh linijah razvijali različne nove tehnologije – Teslin model S je z uvajanjem elektrike postal eden najvplivnejših avtomobilov prejšnjega desetletja, mirai pa je na majhnem polju serijskih avtomobilov na vodik (hyundai nexo, honda C-RV, pogon razvija tudi BMW) postal prvi glasnik te tehnologije. Elektrika in vodik namreč nista konkurenta, temveč dve komplementarni alternativni pogonski smeri za prihodnost razogljičenega prometa v najširšem smislu (bolj kot v osebnem predvsem v cestnem tovornem prometu, pri ladjah, morda celo letalih …).
Dlje kot približno 250 kilometrov iz Ljubljane se še ne moremo peljati
Da je vodikova polnilna infrastruktura v večjem delu Evrope šele v povojih in da se je njen razvoj zadnjih nekaj let upočasnil, dokazuje tudi dejstvo, da smo v Ljubljani tak avtomobil vozili in polnili šele v začetku leta 2026. Odprtje javne vodikove polnilnice v Ljubljani omogoča teoretično uporabo avtomobila, kot je toyota mirai, tudi v Sloveniji. Prav daleč pa za zdaj ne moremo – morda približno dvesto ali kvečjemu 250 kilometrov v eno smer.
Čeprav gre za že za precej star avtomobil, ta na cesti dejansko pozitivno preseneti. Oblikovno je futuristična in moderna (žal izključno štirivratna) limuzina, ki v notranjosti daje vtis zmesi Toyote in Lexusa. Zelo udobna vožnja, kar dobra ergonomija (ob upoštevanju, da nima modernih infozabavnih vmesnikov) in hipna odzivnost pogonskega elektromotorja so prvi zaščitni znaki miraia.
Doseg ima od 400 do 500 kilometrov, vanj lahko spravimo dobrih pet kilogramov vodika. Vse skupaj prav gotovo ni slabo za avtomobil, ki so ga izdelali že leta 2017, in škoda je, da je mirai na cesti taka redkost.
Avto FCEV, kot je toyota mirai, deluje kot električni avto, le da elektrike ne shranjuje v veliki bateriji, ampak jo sproti proizvaja iz vodika. Ta je shranjen v visokotlačnih rezervoarjih in se dovaja v napravo, imenovano gorivna celica, kjer reagira s kisikom iz zraka. Pri tej reakciji nastajata elektrika in voda. Elektrika poganja elektromotor, ki vrti kolesa, odvečna energija pa se lahko shrani v manjšo baterijo, ki pomaga pri pospeševanju in sprejema energijo pri zaviranju. Iz izpuha ne prihajajo škodljivi plini, temveč predvsem vodna para, zato je vožnja lokalno brez emisij.
Vožnja z avtomobilom, kjer je glavni vir energije vodik – kaj smo ugotovili?
Prav zaradi relativne starosti miraia me je bolj kot avtomobil zanimala izkušnja z avtomobilom, ki energijo pridobiva iz vodika. Osnovno delovanje je sicer enako električnemu avtomobilu in tudi poganja ga elektromotor. Toda medtem ko električni avtomobil energijo hrani v bateriji, jo mirai med vožnjo proizvaja iz vodika prek vodikovih gorivnih celic. Da vse skupaj deluje usklajeno in nemoteče, ima še manjšo hranilno baterijo.
- S takim avtomobilom je v določenih delih Evrope (deli Nemčije, Nizozemska, Švica …) že mogoče sobivati, a na potovanje prek Evrope pozabite. Polnilna infrastruktura je zelo draga in zato se šele postavlja.
- Zelo drag je tudi še vodik, ki pa se bo cenil. Žal je ljubljanska polnilnica s ceno kilograma več kot 20 evrov med najdražjimi v Evropi. Na večini je cena kvečjemu 19 evrov, ponekod pa je z večjim povpraševanjem uspel preboj pod deset evrov za kilogram. To je sicer še zmeraj veliko – mirai na sto kilometrov porabi približno 1,2 kilograma vodika in tako je cena za zdaj še previsoka za racionalno uporabo. To velja za avtomobile kot tudi mestne avtobuse.
- Pri vodiku je problematičen slab izkoristek energije, ki je tudi slabši kot pri električnih avtomobilih – tudi zato, ker je potrebna dodatna pretvorba stanja energije (več spodaj).
- Prednost vodika je hitrejše polnjenje, saj celoten postopek traja morda dobrih pet minut.
- Koncept polnjenja je bližje klasičnim kot električnim avtomobilom. Tudi ročica je podobna kot pri dolivanju bencina ali dizla. Medtem ko je polnjenje hitro, moramo izkoristiti razpoložljive polnilnice. Tako kot bencina in dizla nimamo sredi mesta, pred restavracijami in trgovskimi centri, velja tudi za vodik. Baterijo električnega avtomobila polnimo ob številnih priložnostih na raznovrstnih mestih.
- Koncept pogona je precej zapleten in zato potrebuje v avtomobilu tudi več prostora kot klasični baterijski (električni) avtomobil.
- Ker ne potrebuje velike baterije, je manj težav z maso. Tudi zato je vodik lahko potencialno zanimiv za težka tovorna vozila.
Zakaj toliko slabši izkoristek?
Baterijsko električno vozilo (BEV) in vozilo na gorivno celico (FCEV) sta z vidika pogona zelo podobna: v obeh primerih kolesa poganja elektromotor, ki ima visok izkoristek (90–95 odstotkov), omogoča rekuperacijo zavorne energije in zagotavlja visok navor pri nizkih vrtljajih.
Ključna razlika je v načinu shranjevanja in pretvorbe energije. BEV energijo shrani neposredno v bateriji in jo nato prek inverterja pretvori v mehansko delo. FCEV pa energijo najprej shrani v obliki vodika, ki se v gorivni celici elektrokemijsko pretvori v elektriko, ta pa nato poganja elektromotor. Zaradi dodatne pretvorbe (iz kemijske v električno energijo) je veriga pri FCEV daljša.
Razlika v učinkovitosti je zato izrazita. Pri BEV je izkoristek od baterije do koles približno 80–90 odstotkov, medtem ko je pri FCEV od vodika do koles približno 45–55 odstotkov. Če upoštevamo celotno pot energije od proizvodnje elektrike ("well-to-wheel"), je BEV običajno okoli 70–75 odstotkov učinkovit, medtem ko FCEV, če je vodik proizveden z elektrolizo, doseže približno 25–30 odstotkov. Razlog je v izgubah pri elektrolizi, kompresiji, transportu in ponovni pretvorbi vodika v elektriko.
Video – bel dim, ko ugasnemo avtomobil – je kaj narobe?
Futuristično oblikovan avtomobil, kot je mirai, je seveda deležen precejšnje pozornosti. Nekatere mimoidoče je zanimal tudi bel dim, ki se iz avtomobila kadi vsakič, ko ugasnemo motor.
Nič ni narobe z avtomobilom, saj gre le za klasičen postopek oziroma "izpih" sistema gorivne celice. Med vožnjo se v notranjosti poleg vodika nabirata tudi voda in nekaj drugih plinov, kar lahko sčasoma zmanjša učinkovitost delovanja. Zato avto občasno za delček sekunde odpre ventil in izpusti majhno količino teh plinov ter vlage, da sistem ostane čist in stabilen. Ko vozilo ugasneš, se ta postopek pogosto izvede še enkrat, zato lahko vidiš kratek bel oblak pare – to je samo voda in je povsem normalen del delovanja.
Ne skrbite, v podzemne garaže kljub posplošeni prepovedi lahko zapeljete
In še to – čeprav je vodik plin, z miraijem lahko parkiramo v podzemnih garažah. Vanje je avtomobilom s pogonom "na plin" vstop navadno prepovedan. Mirai je tako homologiran za običajno uporabo, kar vključuje tudi parkiranje v podzemnih garažah. Vozilo izpolnjuje evropske varnostne standarde, ima večslojne kompozitne rezervoarje, senzorje uhajanja vodika, varnostne ventile in avtomatsko zapiranje dovoda ob zaznani nepravilnosti ali trku.
Vodik je lažji od zraka in se ob morebitnem uhajanju hitro dvigne in razredči, namesto da bi se zadrževal pri tleh (kot na primer utekočinjeni naftni plin LPG). Zato sodobne garaže praviloma ne predstavljajo posebne nevarnosti za vozila z vodikom, podobne ne tudi za vozila s pogonom na stisnjeni zemeljski plin CNG – tudi ta je namreč kot vodik lažji od zraka.
