Zgolj tranzit prek države, kar poznamo tudi Slovenci? Švicarji bi uvedli dodatno plačilo.

Švicarski parlament je naredil pomemben korak k uvedbi nove tranzitne dajatve, ki bi posebej ciljala na voznike, ki državo uporabljajo zgolj za prehod. Po potrditvi v obeh domovih parlamenta – z veliko večino glasov – se odpira pot uvedbi dodatnega plačila za vožnjo od meje do meje brez postanka v državi. Predvidena dajatev bi znašala približno 21 švicarskih frankov (okoli 22–23 evrov) na posamezno vožnjo, kar to pomeni dodatni strošek poleg obvezne vinjete.

Švica je za turiste tudi tranzitna država

Ukrep bi lahko pomembno vplival predvsem na turiste iz severne Evrope, ki Švico uporabljajo kot tranzitno državo na poti proti Italiji ali južni Franciji. Ključni prometni koridorji, kot so prelaz Gotthard, San Bernardino ali povezave proti Liguriji in Provansi, bi tako postali dražji za tiste, ki se v državi ne ustavijo. Nova ureditev bi dejansko uvedla razlikovanje med tranzitnim prometom in obiskovalci, ki v državi tudi ostanejo.

Glavni namen uvedbe tranzitne dajatve je zmanjšanje prometnih konic in razbremenitev alpskih regij, ki so v turistični sezoni močno obremenjene. Kar 90 odstotkov prometnih zastojev nastane med pomladjo in jesenjo, velik delež tega pa predstavlja prav počitniški promet. Približno tretjina vseh prehodov čez Alpe je tranzitnih, pri čemer ti vozniki ne prispevajo bistveno k lokalnemu gospodarstvu, hkrati pa povzročajo zastoje, hrup in dodatne emisije.

Omejitev vožnje prek Švice naj bi bila 12 ur

Predvideni sistem naj bi temeljil na avtomatskem zaznavanju vstopa in izstopa vozil iz države. Če bi vozilo Švico zapustilo v določenem časovnem okviru – omenja se približno 12 ur – brez zaznanega postanka, bi se samodejno obračunala dajatev. Poleg tega se razmišlja o prilagodljivem cenovnem modelu, kjer bi bila vožnja v času največjih prometnih obremenitev dražja, kar bi dodatno spodbudilo razpršitev prometa.

Zbrana sredstva naj bi bila namensko usmerjena v razvoj prometne infrastrukture, saj bi se stekala v državni sklad za ceste in promet v urbanih območjih. Ukrep tako ni zamišljen le kot finančni vir, temveč tudi kot orodje za aktivno upravljanje prometnih tokov in zmanjševanje pritiskov na najbolj obremenjene regije, zlasti v kantonih ob glavnih tranzitnih poteh.

Dokončne odločitve še ni

Kljub politični podpori pa podrobnosti še niso dokončno določene. Švicarska vlada mora pripraviti natančen zakonodajni predlog, ki bo opredelil način izvajanja, nadzora in pravno skladnost z mednarodnimi sporazumi, zlasti z Evropsko unijo. Možno je tudi, da bo o končni uvedbi odločala javnost na referendumu, zato bo dejanska uveljavitev ukrepa odvisna od nadaljnjega političnega procesa.