Sobota, 25. 7. 2026, 4.00
1 mesec, 2 tedna
Kaj se je od leta 2019 zgodilo z evropskim avtomobilskim trgom?
Vrh ostaja nespremenjen, Kitajci in električni avtomobili pa spreminjajo evropski trg
Evropski trg novih avtomobilov je danes povsem drugačen kot pred epidemijo covida-19. Prodaja je od leta 2019 upadla za skoraj pet milijonov vozil letno, priključni avtomobili predstavljajo že tretjino trga, električni petino, kitajski proizvajalci pa so v le nekaj letih osvojili več kot enajst odstotkov evropskega trga. Na seznamu proizvajalcev je kar nekaj novih imen, na vrhu pa kljub polmilijonskemu zdrsu prodaje vztraja Volkswagen.
Trg novih avtomobilov se je v zadnjega pol desetletja v Evropi močno spremenil. Na eni strani se je po letu 2019, ko je trg pretresla epidemija covida-19, začelo zmanjševati povpraševanje po novih avtomobilih in iz današnjega vidika se zdi takratni obseg prodaje nedosegljiv.
- Evropski trg novih avtomobilov se je od leta 2019 skrčil za tretjino.
- Volkswagen kot največja evropska znamka proda približno pol milijona avtomobilov manj kot pred pandemijo, celoten koncern pa skoraj 800 tisoč manj.
- Največ tržnega deleža sta med uveljavljenimi znamkami pridobila Škoda in Toyota, največ sta izgubila Seat in Opel.
- Elektrificirani avtomobili so postali prevladujoča izbira – hibridi predstavljajo 37 odstotkov trga, električni 20 odstotkov, priključni hibridi pa slabih deset odstotkov.
- Približno vsak tretji novi avtomobil v Evropi je že mogoče polniti prek električnega priključka.
- Prodaja električnih avtomobilov se je od leta 2019 povečala s 456 tisoč na skoraj dva milijona vozil letno.
- Kitajski proizvajalci so v nekaj letih zrasli na skupno 11 odstotkov evropskega trga, največji pospešek pa letos beležijo Leapmotor, BYD in Chery Auto.
Evropejci kupimo pet milijonov novih avtomobilov manj kot leta 2019
Manjša prodaja prinaša neposredne težave pri izkoristku tovarn evropskih proizvajalcev, kar v zadnjem obdobju na svoji koži precej odmevno čuti predvsem Volkswagen. Ti so leta 2019 v EU prodali 1,7 milijona, lani pa le še 1,2 milijona avtomobilov. Vodilna znamka torej zdaj proda pol milijona manj novih avtomobilov kot pred sedmimi leti. Na ravni koncerna znaša primanjkljaj celo okrog 800 tisoč avtomobilov. To je sicer v skladu z gibanjem celotnega trga, ki se je od 2019 do 2025 skrčil s 15,3 na 10,8 milijona avtomobilov, in zaradi česar tudi tržni deleži večine znamk bistveno ne odstopajo.
Največja zdrsa za Seat in Opel, rast za Škodo in Toyoto
Kot kažejo spodnji podatki primerjave tržnih deležev, večina proizvajalcev na lestvici ni bistveno pridobila ali izgubila. Odstotno točko je izgubil vodilni Volkswagen (podobno tudi Peugeot in Citroen), opazen je precejšnji zdrs tržnega deleža pri Seatu in Oplu. Veliko sta pridobila Škoda in Toyota, v obeh primerih se je tržni delež povečal za skoraj dve odstotni točki.
Tržni deleži znamk leta 2019 in v prvi polovici leta 2026:
| 2019 (%) | 2026 (%) | razlika | |
|---|---|---|---|
|
Volkswagen |
11.2 |
10.4 |
-0.8 |
|
Škoda |
4.8 |
6.7 |
1.9 |
|
Toyota |
4.7 |
6.5 |
1.8 |
|
Renault |
6.8 |
6.0 |
-0.8 |
|
BMW |
5.2 |
5.7 |
0.5 |
|
Peugeot |
6.2 |
5.1 |
-1.1 |
|
Mercedes |
5.7 |
4.9 |
-0.8 |
|
Audi |
4.7 |
4.8 |
0.1 |
|
Dacia |
3.7 |
4.5 |
0.8 |
|
Kia |
3.2 |
3.7 |
0.5 |
|
Hyundai |
3.6 |
3.3 |
-0.3 |
|
Citroen |
4.1 |
3.2 |
-0.9 |
|
Fiat |
4.2 |
3.2 |
-1 |
|
Opel |
5.2 |
3.0 |
-2.2 |
|
Seat |
3.2 |
1.8 |
-1.4 |
Priključni avtomobili pri tretjini, kitajske znamke presegle 11 odstotkov trga
Drugi dejavnik številnih sprememb so nove kitajske znamke, ki jih pred petimi ali šestimi leti še ni bilo, zdaj pa v Evropi predstavljajo več kot desetino trga. Tretji val sprememb pa prinaša elektrifikacija pogonov – ne le prihod hibridov, temveč tudi avtomobilov s priključnim kablom. Ti so zdaj pri tretjini evropskega trga, samo izključno električni so pri petini trga. V juniju so v Nemčiji, ki je največji evropski avtomobilski trg v Evropi, prodali več električnih avtomobilov kot hibridov, daleč zadaj pa so ostali neelektrificirani avtomobili z bencinskim ali dizelskim motorjem.
Zanimivo je opažanje, da je od leta 2021 delež priključnih hibridov ostal skoraj nespremenjen in da prave druge izbire pri alternativnih pogonih ni. Pogoni na osnovi plina ostajajo v veliki manjšini, enako tudi ni preboja za vodik. Vsi ti alternativni pogoni skupaj predstavljajo manj kot tri odstotke trga.
Tržni deleži pogonov pri novih avtomobilih:
| 2026 | 2025 | 2021 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|
| bencin | 22,2 % | 26,6 % | 40 % | 58,9 % |
| dizel | 7,5 % | 8,9 % | 19,6 % | 30,5 % |
| hibrid | 37,3 % | 34,5 % | 19,6 % | 5,9 % |
| električni | 20,7 % | 17,4 % | 9,1 % | 3 % |
| PHEV | 9,8 % | 9,4 % | 8,9 % | / |
| ostalo | 2,6 % | 3,3 % | 2,3 % | 1,7 % |
Prodaja električnih se je več kot početverila
Leta 2019, ko so v Evropski uniji prodali 456 tisoč električnih avtomobilov (lani 1,8 milijona, letos že v pol leta 1,2 milijona), ACEA znamke Tesla še ni uvrščala v svoj statistični pregled. Tesla je letos sama v EU prodala 170 tisoč avtomobilov in napredovala do 1,8 odstotka tržnega deleža.
Med vsemi imajo največjo rast pričakovano kitajske avtomobilske družbe. ACEA jih sicer razvršča še po njihovih osnovnih družbah. Skupina Geely je prišla letos v pol leta do 225 tisoč prodanih avtomobilov (3,1 odstotka trga), kjer so vključene vse njihove podznamke vključno z Volvom. Blizu sta SAIC Motor in BYD. Ti so letos pripravili prvi konkretni preboj na trgu in so lansko prodajo v enakem obdobju povečali za 145 odstotkov. Svojo lansko prodajo v prvem polletju so potrojili pri Chery Automobile, kjer imajo znamke kot sta Omoda in Jaecoo, petkratno so prodajo povečali pri Leapmotorju. Ti imajo 0,8 odstotka trga. Na lestvico uvrščeni kitajski proizvajalci imajo torej trenutno skupno 11 odstotkov trga v Evropski uniji, lani je bil delež istih proizvajalcev le 6,9-odstoten.
Tržni deleži vodilnih kitajskih proizvajalcev v EU:
| 2026 | 2025 | |
|---|---|---|
| Geely Group | 3,1 % | 3,0 % |
| SAIC Motor | 2,5 % | 2,2 % |
| BYD | 2,4 % | 1,0 % |
| Chery Auto | 2,2 % | 0,6 % |
| Leapmotor | 0,8 % | 0,1 % |
vir: ACEA