Ponedeljek, 3. 8. 2026, 7.41
2 tedna
Prekoračitve hitrosti: ta teden poostren nadzor tudi v Sloveniji
V Italiji aktivna le tretjina radarjev: eden je v desetih tednih pobral tri milijone evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Eden izmed postavljenih stacionarnih radarjev v italijanskih mestih
Med več kot 11 tisoč domnevnimi merilnimi mesti jih je v Italiji aktivnih le približno 3.700. Med njimi posebej izstopa radar na severu Italije, ki je v desetih tednih zaznal skoraj 32 tisoč prekoračitev hitrosti in izrekel za več kot tri milijone evrov glob.
Italija je vzpostavila osrednji register vseh stacionarnih radarjev. Do konca lanskega novembra so morali upravljavci vanj prijaviti vse merilne naprave, uporabljajo pa se lahko le tiste, ki so uradno vpisane in preverjene. Namen registra je bil odpraviti dolgoletne dvome o zakonitosti številnih radarjev, ki so bili v Italiji pogosto tarča kritik voznikov in različnih združenj.
Italijanski Quattroruote je že spomladi analiziral podatke iz novega osrednjega registra radarjev. Po njihovi analizi je od več kot 11 tisoč domnevnih stacionarnih radarjev dejansko aktivnih približno 3.700. Gre za analizo javno dostopnega registra in ne za uradno statistiko italijanskega ministrstva.
Okrog 3.100 jih upravljajo občine in pokrajine, približno 600 pa avtocestna policija. Glede na to analizo imajo največ radarjev dežele Lombardija, Benečija, Emilija - Romanja, Piemont in Toskana, najmanj pa Bazilikata, Dolina Aoste in Molise. Nekatere pokrajine aktivnega stacionarnega radarja sploh nimajo. Med mesti je vodilni Torino s 121 radarji, sledijo Rim (117), Firence (106), Milano (105) in Padova (102).
Radar pri Cremoni: v desetih tednih več kot tri milijone evrov glob
Posebej veliko pozornosti je v zadnjih tednih pritegnil radar na hitri cesti SS415 Paullese pri kraju Spino d'Adda v pokrajini Cremona. Napravo so začeli uporabljati konec aprila, v vsega desetih tednih pa je zaznala 31.896 prekoračitev hitrosti oziroma povprečno okoli 450 prekrškov na dan. Skupna vrednost izrečenih glob je presegla tri milijone evrov, kar pomeni približno 44 tisoč evrov kazni na dan.
Večina voznikov je hitrost prekoračila le za nekaj kilometrov na uro. Več kot 20 tisoč jih je omejitev preseglo za največ deset kilometrov na uro, okoli 11.400 za od deset do 40 kilometrov na uro, precej manj pa je bilo hujših kršitev. Kljub temu je radar zaznal tudi voznike, ki so na odseku z omejitvijo 110 kilometrov na uro vozili več kot 170 kilometrov na uro.
Umirja promet ali predvsem polni javno blagajno?
Lokacija radarja ostaja predmet razprav. Župan kraja Spino d'Adda meni, da bi moral radar stati pri bližnjem mostu z omejitvijo 70 kilometrov na uro, kjer se je v preteklosti zgodilo več hudih prometnih nesreč. Podobno meni tudi italijansko združenje za varstvo potrošnikov Codacons. Pokrajinske oblasti odgovarjajo, da trenutna lokacija bolje izpolnjuje zakonske pogoje za postavitev stacionarnega radarja in omogoča učinkovitejši nadzor hitrosti.
Policija ta teden v Sloveniji poostreno nadzira prehitre voznike
Policija je včeraj začela akcijo za umirjanje hitrosti na cestah. Akcija bo do nedelje istočasno potekala v več evropskih državah. Kljub vsem preventivnim akcijam in opozorilom policije je neprilagojena hitrost namreč še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč.
Evropsko usklajen nadzor bo istočasno potekal v več evropskih državah. V tem času bodo policisti ob svojem rednem delu poostrili nadzor nad prehitrimi vozniki. Posamezne nadzore bodo policijske uprave izvedle tudi na nevarnih cestnih odsekih na svojih območjih, nekatere po t. i. metodologiji verige, kar pomeni, da bo na izbranih relacijah delovalo tudi po več policijskih patrulj.
"Kljub vsem preventivnim akcijam in opozorilom policije neprilagojena hitrost žal še vedno ostaja najpogostejši vzrok hujših prometnih nesreč. Nekateri vozniki hitrosti in načina vožnje še vedno ne prilagodijo omejitvam hitrosti, svojim sposobnostim za vožnjo, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram itd. Ne zavedajo se, da je dovolj le trenutek nepazljivosti, ki jim lahko popolnoma spremeni življenje, in da je lahko usodna že najmanjša prekoračitev hitrosti," opozarjajo na slovenski policiji.
Letos se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 2.005 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 23 udeležencev, 204 so bili hudo poškodovani, 950 pa jih je dobilo lažje poškodbe. Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi na cestah v naselju in na regionalnih cestah. Policija je letos obravnavala 69.536 kršitev zaradi prekoračitve hitrosti.
