Slovenci smo radi neodvisni z avtomobilom, javni promet diši le četrtini

Od leta 1971 zgradili 675 kilometrov avtoceste

V zadnjih desetletjih se je v Sloveniji proračunska sredstva vlagalo predvsem v gradnjo avtocestnega križa, veliko manjša sredstva pa so dobile druge oblike javnega prometa. V obdobju 1971–1985 se je začel graditi prvi avtocestni odsek med Vrhniko in Postojno. Do leta 1994 je bilo zgrajenih 139 km štiripasovnih avtocest in hitrih cest. V letu 2000 je bilo zgrajenih že 369 km avtoceste, ob vstopu Slovenije v EU približno 422 km, sedem let po vstopu v EU pa smo imeli zgrajenih že nekaj več kot 675 km avtoceste.

Po dograditvi novih avtocest in hitrih cest je pot iz Lendave do Kopra približno dve uri krajša kot leta 1991. V letu 1991 smo za to pot potrebovali približno štiri ure in pol.

Število avtomobilov od osamosvojitve večje za dve tretjini

Posledično imamo v Sloveniji vse več avtomobilov. Ob osamosvojitvi je bilo registriranih dobrih 600 tisoč osebnih avtomobilov, danes jih imamo že več kot milijon. Vse več avtomobilov pa pomeni zmanjševanje uporabe javnega prometa, ki tudi zaradi slabše infrastrukture izgublja svoje potnike.

Že leta 2010 se je število potnikov v primerjavi z letom 2001 prepolovilo, od takrat do danes pa je še padlo. Število uporabnikov mestnega javnega prevoza in železniškega prometa je sicer ostalo enako kot leta 2010, za okrog 10 odstotkov pa je padlo število uporabnikov cestnih javnih linijskih prevozov.