Prizori iz Dolenjske: tudi letos bakle za najhitrejše z Gorjancev #video

Avtomoto Izjemen prototip iz Tolmina: po dveh letih dela je končno na cesti #video

Cesta čez Gorjance je včeraj praznovala 75-letnico organizacije avtomobilskih in nekoč motociklističnih dirk. Tudi letos je bila v pravi poletni pripeki atraktivna, njen potek tekoč, tudi konkurenca je bila dokaj kakovostna in številčna. Skladno s tradicijo so navijači tudi letos tekmovalce ob vračanju pričakali z baklami in ponovno pripravili odlično vzdušje. 

Starodobniki spomnijo na nekdanje obdobje dirk na Gorjance. Foto: Gregor Pavšič Že 75 let od čisto prve dirke na tej cesti

Na cesti čez Gorjance so z motocikli dirkali že pred 2. svetovno vojno (eno dirko so na Dolenjsko preselili z Ljubelja) in nato tudi 17. junija 1951. Organizator je bil AMD Novo mesto. Nastopilo je več kot 50 prikoličarjev, tekmovalcev z motocikli in avtomobilistov. Proga je bila dolga kar 12,6 kilometra – štart je bil v Gotni vasi na obrobju Novega mesta, cilj pa na Vahti na vrhu Gorjancev. To je bila najdaljša proga dirk po tej cesti, saj je bil štart avtomobilskih gorskih dirk v kraju Težka Voda (gostišče Prepih). Med avtomobilisti je bil najhitrejši Dušan Malerič s časom 11 minut in 38 sekund.

• Leta 1969 je AMD Novo mesto pod pokroviteljstvom tovarne IMV organiziral prvo avtomobilsko gorskohitrostno dirko Gorjanci. Proga je bila dolga 6,8 kilometra in je imela šestodstotni povprečni naklon, nastopilo pa je 66 tekmovalcev. Po dveh tekmovalnih vožnjah je zmagal Mladen Gluhak (renault 8 gordini), rekord proge pa je postavil Aleš Pušnik (renault 8 gordini). Progo je prevozil v času štirih minut in štirih sekund, povprečna hitrost je bila 102 kilometra na uro.
• Gorska dirka na Gorjancih je leta 1971 prvič štela za jugoslovansko državno prvenstvo, kar je bilo za slovenske dirke prvič po prireditvah na Ljubelju. 
• Zaradi tragičnih nesreč na motociklističnih dirkah so hitrostne dirke v Sloveniji med letoma 1973 in 1978 prepovedali, to pa je bil tudi konec prvega obdobja gorskih dirk na Gorjance.
• Vrnile so se leta 1993. Proga od Težke Vode do Vahte je bila dolga 6,5 kilometra, kljub slabšemu vremenu pa je bilo samo na dan dirke ob progi kakšnih osem tisoč gledalcev.
• Leta 1998 so na Gorjancih zaradi varnosti in dotrajanega asfalta skrajšali progo (4.270 metrov), namesto dveh pa so prvič pripravili tri tekmovalne vožnje. 

Fotogalerija

1

 / 25

Aloljz Udovč (renault clio R3) Foto: Gregor Pavšič Ob dotrajanem asfaltu so elitni rekordi nedosegljivi

Tekmovalna proga se je večkrat spremenila ter dobila dvojno in nato leta 2016 še trojno šikano za omejitev hitrosti v zadnjem delu proge. Rekorder različice proge z dvojno šikano je ostal Jaroslav Krajči (lola F3000) s časom 1:38,35 iz leta 2011, različico proge s trojno šikano (4,3 km) pa je leta 2019 najhitreje prevozil Patrik Zajelšnik (norma MC20FC). Zajelšnikov najhitrejši čas na 4,3 kilometra dolgi progi je bil zares odličen – 1:33,086, kar je pomenilo povprečno hitrost kar 166 kilometrov na uro. Z vidika povprečne hitrosti so Gorjanci najhitrejša gorskohitrostna proga v Sloveniji.

Letos je dirka štela za evropsko prvenstvo starodobnih vozil FIA, kljub gostom iz Avstrije, Poljske in Italije pa je v preteklosti tu vozilo že več tujcev. Problematičen je predvsem valoviti asfaltni odsek kmalu po štartu, kjer najhitrejše dobesedno prestavlja na drugo stran ceste. Če bi se ta del uredil, bi imeli Gorjanci vso infrastrukturno osnovo za gorske dirke najvišje ravni – hitra, atraktivna in zahtevna proga, veliki boksi, preprost dostop za gledalce na več točk ob progi, blizu je Novo mesto z gospodarstvom.

Video: hitro skozi znani dvojni ovinek v Koroški vasi

Vladimir Stankovič je bil letos neulovljiv na dirki na Gorjance. Foto: Gregor Pavšič Stankoviču skupna zmaga, za državno prvenstvo še petič na vrhu Bubnič

Na Gorjancih smo letos spet videli slovensko zmago – najzaslužnejši zanjo je bil Vladimir Stankovič (wolf GB08 thunder), ki je že na treningih napovedal naskok na končno zmago. Stankovič je bil najhitrejši na obeh vožnjah in zmagal s prednostjo 4,7 sekunde pred Poljakom Karlom Krupo (škoda fabia CT). Tretji je bil Milan Bubnič (lancia delta), zmagovalec v skupni razvrstitvi slovenskega DP. 

Pivčan je zmagal še petič letos. Kljub težavam na treningih je na dirki pokazal svojo hitrost in zmagal s prednostjo 4,4 sekunde pred Matevžem Čudnom (porsche GT3 cup) in desetih sekund pred Anžetom Dovjakom (hyundai i20 R5). Četrti skupno je bil Klemen Kovačič (citroen C3 rally2), peti pa Primož Kavšek (citroen saxo). 

• Razred 2: zmaga za Čudna pred Dovjakom in Sanjo Smrdelj (yugo integrale), ki je bila najhitrejša skupno med dekleti. 
• Razred 3: Fahrudin Dolić (peugeot 308 TCR) je zanesljivo zmagal s prednostjo 14 sekund pred Davorjem Ivičem (nissan 200X) in Martinom Jeršinom (alfa romeo 155 quadrifoglio).
• Razred 4: zmaga za Klemna Kovačiča (citroen C3 rally2), ki je za več kot šest sekund ugnal Primoža Kavška (citroen saxo). Tretji je bil Nejc Trček (mitsubishi lancer), ki je za las ugnal Boštjana Bašo (renault clio RS).
• Razred 5a: po prvi vožnji je imel Alojz Udovč (renault clio R3) le tri stotinke prednosti, a je v drugo povečal prednost pred Markom Grljem (BMW 120i) na 2,4 sekunde. Tretji je bil Matija Brunskole (renault clio cup), ki je vozil najbolje letos.
• Razred 5b: z izjemno prvo vožnjo je temelje novi zmagi postavil Erik Maglica (škoda fabia). Po dveh vožnjah je imel 5,7 sekunde prednosti pred Majo Šketelj (peugeot 206), ta pa dobro sekundo pred Mašo Eržen (peugeot 306). Najhitrejša s treningov Tijana Vidmar (MG ZR 105) je v prvi vožnji zapeljala s proge. V prvi peterici sta bila še Dejan Pustovrh (VW polo) in Enej Sluga (peugeot 206 RC).
• Med starodobniki je zanesljivo zmagal Domen Popek (fiat X1/9), ki je imel 13 sekund prednosti pred Martinom Črtaličem (BMW M3). Tretji je bil Matjaž Korošec (BMW 325i).

Najhitrejši Slovenci na Gorjancih

• 1. Vladimir Stankovič* (wolf GB08 thunder) 3:34,146; 2. Milan Bubnič (lancia delta) +5,648; 3. Matevž Čuden (porsche GT3 cup) +10,125; 4. Anže Dovjak (hyundai i20 R5) +15,859; 5. Klemen Kovačič (citroen C3 rally2) +24,133; 6. Tomaž Lumpert* (ligier JS51) +26,945; 7. Primož Kavšek (citroen saxo) +30,674; 8. Nejc Trček (mitsubishi lancer) +31,241; 9. Boštjan Baša (renault clio RS) +31,450; 10. Janko Medved (subaru impreza) +32,025; 11. Fahrudin Dolić (peugeot 308 TCR) +34,634; 12. Christian Jurak (BMW M3) +38,851; 13. Alojz Udovč (renault clio R3) +40,224; 14. Sanja Smrdelj (yugo integrale) +40,750; 15. Mark Grlj (BMW 130i) +42,679; 16. Erik Maglica (škoda fabia) +43,103; 17. Matija Brunskole (renault clio cup) +46,322; 18. Maja Šketelj (peugeot 206) +48,820; 19. Davor Ivič (nissan 200SX) +48,889; 20. Maša Eržen (peugeot 306) +49,889 …Uvrščenih je bilo 44 slovenskih voznikov in voznic.

*Ni vključen v skupni seštevek za DP.