Ko geopolitika ustavi avtomobile: kitajski izvoz pod pritiskom iranskega konflikta

Po navedbah virov iz industrije se je poslovanje s trgom Irana praktično ustavilo. Še večja težava pa je motnja logističnega sistema, ki temelji na Dubaju kot regionalnem distribucijskem središču. Mnoge kitajske avtomobilske družbe tja pošiljajo vozila vnaprej in jih nato od tam razpošiljajo na končne trge na Bližnjem vzhodu ter v Zahodno in Severno Afriko. Dubaj tako deluje kot nekakšno prehodno skladišče, kjer podjetja ustvarjajo zaloge za hitro dobavo regionalnim kupcem.

Dubaj je bil prehodno skladišče za mnoge pomembne trge

Pomembnost tega logističnega vozlišča potrjujejo tudi podatki o izvozu. Združeni arabski emirati so v letu 2025 postali tretji največji izvozni trg za kitajska vozila, takoj za Mehiko in Rusijo. Kitajska je tja izvozila približno 567 tisoč vozil, kar predstavlja več kot 70-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Ta številka celo presega velikost domačega trga v Emiratih, kar jasno kaže, da gre v veliki meri za tranzitni promet in regionalno distribucijo.

Dogajanje je še posebej občutljivo, ker so kitajska podjetja v zadnjih letih veliko vlagala v logistično infrastrukturo v regiji. V prosti coni Jebel Ali so skupaj z ladjarskimi partnerji zgradili obsežna skladišča za avtomobilske dele in vozila, ki naj bi omogočila hitrejšo oskrbo regionalnih trgov. Konflikti in motnje v logistiki zdaj ogrožajo prav ta sistem, na katerem temelji širitev kitajskih avtomobilskih proizvajalcev na globalne trge.

Kitajci so že lani v EU izvozili 1,3 milijona vozil 

Ključno logistično vozlišče za ta sistem je pristanišče Jebel Ali, največje pristanišče na Bližnjem vzhodu in pomembna točka za prevoz vozil z ladjami. Ko je bilo pristanišče 1. marca tarča napada, je to začasno ustavilo delovanje terminalov in povzročilo širši logistični zastoj. Čeprav je upravljavec pristanišča hitro obnovil del operacij, so številne ladijske družbe začasno prekinile prevoze, zaradi česar je pristanišče dejansko ostalo brez prometa.

Posledice se ne ustavijo na Bližnjem vzhodu. Zaradi varnostnih tveganj na poti skozi Rdeče morje in Sueški prekop morajo številne ladje, namenjene v Evropo, pluti okoli Rta dobrega upanja. Ta daljša pot lahko transport podaljša za od deset do petnajst dni in poveča logistične stroške.

To je pomembno tudi zato, ker je Evropa eden ključnih trgov za kitajsko avtomobilsko industrijo. Leta 2025 je Kitajska v EU izvozila več kot 1,3 milijona vozil, Evropa pa je tudi glavni trg za kitajska električna vozila. Če bodo logistične motnje trajale dlje, bi lahko vplivale na dobavne roke in dinamiko evropskega avtomobilskega trga.