Jasen prodajni trend v Evropi, toda kaj nas čaka jeseni? Na udaru tudi Slovenija.

Električni avtomobili so julija v Evropi prvič predstavljali več kot četrtino novih registracij na 16 ključnih trgih. Po podatkih, ki jih navaja Reuters, se je število registracij baterijskih električnih vozil medletno povečala za 13,6 odstotka na 224.266 vozil, njihov delež pa je dosegel 25,7 odstotka. V prvih sedmih mesecih leta je bilo v Evropi registriranih skoraj 1,5 milijona električnih avtomobilov, kar je približno 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Rast sta močno potisnili Francija in Nemčija. V Franciji so električni avtomobili julija predstavljali rekordnih 35 odstotkov novih registracij, predvsem zaradi novega sistema subvencioniranega financiranja, v Nemčiji pa je njihov delež dosegel 29,3 odstotka. Še višje so nordijski in beneluški trgi: na Danskem je delež znašal kar 80,1 odstotka, na Finskem 52,6, na Nizozemskem 47,3, v Belgiji 42,8 in na Švedskem 42,6 odstotka.

Razlog za rast niso le državne spodbude

Rast prodaje je mogoče povezati z več dejavniki: visokimi cenami goriva, državnimi spodbudami in prihodom cenovno dostopnejših električnih modelov. Od začetka vojne z Iranom februarja se je zaradi dražjega goriva povečalo tudi iskanje električnih avtomobilov na spletnih avtomobilskih platformah. Hkrati proizvajalci, vključno z evropskimi in kitajskimi znamkami, na trg pošiljajo vse več cenejših modelov.

Zanimiva je tudi izkušnja Renaulta v Veliki Britaniji: pred dvema letoma je bilo električnih le deset odstotkov njegovih tamkajšnjih prodaj, julija letos pa je njihov delež med naročili presegel 50 odstotkov. Renault bo letos ponudbo dodatno razširil z električnim twingom, katerega cena bo pred morebitno britansko subvencijo nižja od 20 tisoč funtov.

Slovenija je medtem v precej drugačnem položaju. Domači javni poziv za subvencije električnih vozil je zaradi velikega zanimanja ta mesec dosegel svojo mejo, tako da sredstva niso več na voljo.  

Kaj se bo zgodilo v Sloveniji?

Slovenski trg bo po izčrpanju letošnjih sredstev vsaj začasno ostal brez pomembnega finančnega vzvoda za zasebne kupce električnih avtomobilov. Hkrati evropski podatki kažejo, da rast elektromobilnosti ni več odvisna samo od subvencij: pomembno vlogo imajo tudi cene goriva, širša ponudba in predvsem vse več cenovno dostopnih modelov. 

Za slovenski kontekst je zato zanimivo vprašanje, kaj se bo zgodilo po koncu subvencij. Se bo rast električnih vozil lahko nadaljevala tudi brez neposredne finančne spodbude? Evropski podatki za zdaj dajejo precej spodbuden odgovor, vendar je Slovenija po stopnji elektrifikacije še vedno precej bližje manj elektrificiranim trgom, kot sta Italija in Poljska, kot pa Danski, Norveški ali Franciji.