Sreda, 22. 7. 2026, 7.07
4 tedne
Električna polnilna infrastruktura
EU že skoraj dosega cilje pri električnih polnilnicah, a marsikje ostajajo vrzeli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,74
Vse države Evropske unije razen Malte že izpolnjujejo evropske cilje glede javne polnilne infrastrukture za električna vozila, število javnih polnilnic pa se je od leta 2020 povečalo za kar petkrat. Kljub spodbudni statistiki ostajajo tudi območja s precej slabšo pokritostjo.
Po analizi organizacije Transport & Environment (T&E) imajo vse države EU razen Malte dovolj javne polnilne infrastrukture glede na število električnih vozil v voznem parku. Do konca lanskega leta je bilo po Evropi nameščenih že približno 1,1 milijona javnih polnilnic, kar je petkrat več kot leta 2020.
Evropska uredba AFIR od držav članic zahteva najmanj 1,3 kilovata javne polnilne moči na vsako baterijsko električno vozilo, ta cilj pa po podatkih T&E izpolnjujejo vse članice razen Malte. Skupno naj bi EU ta cilj celo presegala za približno 180 odstotkov.
Dovolj in pomanjkljivo razvita območja s polnilno infrastrukturo v Evropi
Širjenje infrastrukture ob ključnih prometnih koridorjih
Dobro napreduje tudi gradnja hitrih polnilnic ob glavnih prometnih koridorjih. Junija letos je 79 odstotkov osrednjega evropskega prometnega omrežja (TEN-T Core) že izpolnjevalo zahtevo po hitri polnilnici z močjo najmanj 150 kilovatov na vsakih 60 kilometrov. Pri širšem prometnem omrežju je kar 20 od 27 držav cilj za leto 2027 doseglo že leto in pol pred predpisanim rokom. Kot kaže zemljevid T&E, je prav na območju Slovenije in ob jadranski obali na Hrvaškem še precej prostora za izboljšave.
Po ocenah T&E bi bilo za dosego približno 90-odstotne pokritosti dovolj postaviti še okoli 70 novih hitrih polnilnih postaj, največ v Španiji, na Poljskem in v Romuniji.
Statistika ne odraža tudi realnega stanja na cestah
Rezultate je treba razumeti predvsem kot statistično primerjavo izpolnjevanja evropskih ciljev. Tudi države, ki formalno izpolnjujejo zahteve, imajo lahko še vedno precejšnja območja s slabo dostopnostjo hitrega polnjenja.
To velja tudi za Slovenijo, kjer kljub dobri skupni statistiki ostajajo tako imenovane črne lise. Med njimi vozniki električnih vozil pogosto izpostavljajo predvsem severno Primorsko, Posočje in Koroško, kjer je mreža hitrih polnilnic precej redkejša kot ob avtocestnem križu in v večjih mestih. Zato skupni evropski kazalniki ne povedo vedno, kako uporabna je polnilna infrastruktura za voznike v vsakodnevni praksi.
