Četrtek, 3. 9. 2026, 8.32
1 teden, 6 dni
Daljši delovni teden ne bo rešil Volkswagnovih težav
Bodo morali Nemci delati dlje? Stroški dela so izjemno visoki.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Vodstvo Volkswagnovega koncerna želi ustaviti štiri svoje tovarne.
40-urni delovnik bi Volkswagnu lahko nekoliko izboljšal stroškovno konkurenčnost, vendar njegove največje težave niso zgolj v številu delovnih ur. Gre za širšo kombinacijo visokih stroškov, presežnih proizvodnih zmogljivosti, konkurence cenejših proizvajalcev in nezadostnega povpraševanja.
V nemški avtomobilski industriji zaradi visokih stroškov dela vse glasneje predlagajo podaljšanje 35-urnega delovnega tedna na 40 ur. Ukrep bi lahko stroške dela znižal za okoli 13 odstotkov, vendar po mnenju ekonomistov ne bi odpravil Volkswagnovih globljih težav – presežnih proizvodnih zmogljivosti, šibkega povpraševanja in vse močnejše tuje konkurence.
Saški ministrski predsednik Michael Kretschmer in kancler Friedrich Merz menita, da krajši delovni čas zmanjšuje konkurenčnost nemške industrije, Kretschmer pa kot zgled izpostavlja Mercedes-Benz, kjer vodstvo želi doseči daljši delovni čas ob enaki plači.
Izjemno visoki stroški dela v nemških tovarnah
Stroški dela v nemški avtomobilski industriji so med najvišjimi na svetu. Po podatkih Harbour Reporta ti znašajo približno 3.307 dolarjev (2.852 evrov) na izdelano vozilo, v primerjavi z 955 dolarji (824 evrov) v Španiji in 597 dolarji (515 evrov) na Kitajskem.
Analitik Ferdinand Dudenhoeffer po poročanju Reutersa ocenjuje, da bi podaljšanje delovnega tedna s 35 na 40 ur ob enaki plači stroške dela znižalo za približno 13 odstotkov.
Težave so predvsem drugje …
Toda daljši delovnik sam po sebi ne bi rešil Volkswagnovih težav. Ekonomisti opozarjajo, da bi tudi po takšnem ukrepu ostala velika strukturna razlika v stroških v primerjavi s Kitajsko, poleg tega pa se Volkswagen sooča predvsem z viškom proizvodnih zmogljivosti in šibkim povpraševanjem.
Podjetje želi iz evropske mreže odstraniti zmogljivosti za približno pol milijona vozil na leto in razmišlja o zaprtju štirih nemških tovarn.
Sindikat IG Metall zato daljšemu delovnemu tednu nasprotuje.
Leta 1994 so Volkswagen in sindikati v času velike prodajne krize dosegli dogovor o skrajšanju delovnega tedna na 28,8 ure ob nižji plači. Ukrep je podjetju omogočil prestrukturiranje, uvedbo učinkovitejše proizvodnje in preprečil množično odpuščanje.
