promet
Sreda, 4. 2. 2026, 4.00
4 dni, 8 ur
Kaj vse lahko v avtomobilih danes varuje voznike in potnike?
Pet varnostnih sistemov, ki še niso obvezni – a jih boste hitro pogrešali #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,55
Izpostavljamo pet novejših (zakonsko neobvezujočih) varnostnih sistemov, na katere se voznik hitro navadi in ki neposredno vplivajo na večjo prometno varnost.
Še pred nekaj desetletji smo se vozili v povsem analognih avtomobilih, kjer sta bili tudi aktivna in pasivna varnost šele na začetku razvoja. Toda s povečevanjem gostote prometa in tudi hitrosti avtomobilov so prišle potrebe po učinkovitih varnostnih sistemih, s katerimi se je družba zoperstavila nekoč – še posebej glede na takratno gostoto prometa – tragičnim številkam prometne varnosti. Konec sedemdesetih let je na slovenskih cestah umrlo tudi več kot 700 ljudi letno.
50 let od začetka obvezne uporabe varnostnih pasov
Leta 1975 so uzakonili obvezno uporabo varnostnih pasov (praktični začetek predpisa 1977), pred 30 leti pa ustanovili varnostni inštitut EuroNCAP. Ta je danes najbolj neposreden glasnik varnostne zrelosti novih avtomobilov, s svojimi smernicami pa vpliva tudi na prihodnje avtomobilske trende. Pred pol stoletja so mnoge varnostne novosti, na primer prav omenjeni varnostni pas, močno motile voznike. Danes so za veliko večino samoumevni.
Medtem ko je nekaj ključnih varnostnih sistemov v novih avtomobilih že dolgo obveznih (ABS, ESP …), se je njihov nabor v zadnjem letu še povečal. Nov avtomobil mora danes znati zavirati samodejno v sili, kar je v praksi prav gotovo zelo uporaben sistem, predvsem na avtocesti veliko dobrega prinese tudi sistem proti nenamerni menjavi prometnega pasu lane assist. Ta učinkuje predvsem takrat, ko bi voznik na avtocesti postal utrujen ali pa bi za volanom celo zadremal.
Realnost: prometa je vse več, vozniki pa vozimo utrujeni in pod stresom
Zato se pri petih zanimivih novih varnostnih sistemih nismo osredotočili na že znane, uveljavljene in v nekaterih primerih celo zakonsko obvezne varnostno-asistenčne sisteme.
Eden takih je že začetni, ki ga opisujemo in na katerega se voznik hitro navadi. To je videoprikaz slike mrtvega kota, ko vklopimo smernik in nakažemo menjavo pasu. Prvič smo to rešitev videli v hyundai tucsonu, poleg Hyundaia in Kie ima to rešitev serijsko tudi Tesla. Po nekaj dneh vožnje s takim avtomobilom nato selitev v drugega, ki tega prikaza nima, hitro pokaže potencial take rešitve. Čeprav bo marsikdo zamahnil z roko – češ, pa saj naj bi voznik moral znati opazovati promet okrog sebe –, je v praksi pogosto drugače. Prometa je vse več, vozniki smo tudi vse bolj utrujeni, vozimo pod stresom, svoje dodajo tudi najrazličnejše motnje v avtomobilu in podobno.
1. Prikaz mrtvega kota na zaslonu (Blind-Spot View Monitor)
Namesto klasične opozorilne lučke v ogledalu sistem ob vklopu smernika na zaslonu ali digitalnih merilnikih prikaže videoposnetek mrtvega kota. Voznik tako dejansko vidi, kaj se dogaja ob vozilu, kar zmanjša možnost spregleda motoristov ali hitro približujočih se vozil.
2. Pomoč pri križiščih (Intersection Assist/Intersection Collision Warning)
Sistem s kombinacijo kamer in radarjev spremlja dogajanje na križiščih ter zazna vozila, kolesarje ali pešce, ki se približujejo z bočnih smeri ali z nasprotnega pasu med zavijanjem. Če oceni, da vozniku grozi trk (npr. pri zavijanju levo pred nasproti vozečim vozilom ali pri speljevanju v nepreglednem križišču), ga najprej opozori, v kritičnih primerih pa lahko tudi samodejno zavira. Ker so bočni trki in trki pri zavijanju med najhujšimi prometnimi nesrečami, ima ta sistem velik potencial za preprečevanje zelo hudih poškodb ali smrtnih izidov.
Primer delovanja sistema pri Audiju: sistem deluje pri nizkih hitrostih in s pomočjo sprednjih ter stranskih senzorjev nadzoruje dogajanje na križiščih in izvozih. Sistem zazna prečni promet, ki se približuje z leve ali desne strani, ter voznika opozori z vizualnim opozorilom na zaslonu (rdeča puščica v smeri nevarnosti), besedilnim sporočilom "Cross Traffic!" in po potrebi tudi z zvočnim signalom. Če se voznik na opozorilo ne odzove, lahko sistem izvede kratko zaviranje kot dodatno opozorilo na možnost trka.
3. Opozorilo na prečni promet zadaj (Rear Cross-Traffic Alert)
Pri vzvratnem speljevanju s parkirišča sistem s pomočjo zadnjih radarskih senzorjev zazna vozila, kolesarje ali pešce, ki se približujejo z leve ali desne strani. Voznika pravočasno opozori z vizualnim in zvočnim signalom, pri nekaterih vozilih pa lahko celo samodejno zavira. Posebej uporaben je na nepreglednih parkiriščih med večjimi vozili.
4. Vzvratna kamera in 360-stopinjski pogled okrog vozila
Vzvratna kamera je pri mnogih avtomobilih že del serijske opreme, pri vseh pa še zdaleč ne. Kamera še nadgradi zaščito pri vzvratni vožnji, ki jo zagotavljajo zadnji senzorji. Kamera vozniku omogoča neposreden pogled za vozilom pri vzvratni vožnji, pogosto z dinamičnimi vodili, ki prikazujejo predvideno smer gibanja. Sistem bistveno izboljša varnost pri parkiranju, zmanjšuje možnost naleta na ovire, pešce ali otroke.
5. Razširjeni Blind Spot Monitor z zaznavo hitro približujočih se vozil
To je naprednejša oblika nadzora mrtvega kota, ki ne zazna le vozil ob strani, temveč tudi vozila, ki se od zadaj hitro približujejo, še preden so v mrtvem kotu. Sistem ocenjuje relativno hitrost in voznika opozori, če bi bila menjava pasu nevarna – kar je zelo uporabno na avtocestah. Sistem, ki smo ga v praksi preizkusili v Toyotinem avtomobilu, je dober tudi za tiste, ki se radi "parkirajo" na prehitevalnem prometnem pasu in tako dobijo opozorilo, da se jim približuje hitrejše vozilo.
