Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
1. 5. 2015,
20.12

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Petek, 1. 5. 2015, 20.12

8 let

Cestni vlak – ko se po cesti vali 50-metrska kompozicija, težka 120 ton

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Širjav avstralske divjine si ne gre predstavljati brez kengurujev, dingov, rdeče prsti in seveda orjaških tovornjakov, ki jim tam pravijo "road train" ali cestni vlak. Največji je vlekel 112 prikolic.

Velike in ravne dežele poznajo dolge cestne vlake

Ni vsaka cesta takšna, kot je med Kranjsko Goro in Bovcem. Ceste so tudi ravne, kot je avtomobilska cesta med Jesenicami in Krškim. A v tej naši mali Sloveniji ni dovolj cest, da bi si lahko predstavljali razsežnosti - transportne in dolžinske - drugih dežel.

V ZDA, Kanadi, Mehiki in Argentini je veliko dooolgih ravnih cest, ki omogočajo vožnjo cestnih kompozicij, daljših od tistih, ki jih poznamo v naših krajih.

Temu je seveda prirejena tudi zakonodaja, ki določa, kako dolga sme biti taka kompozicija, koliko sme tehtati glede na dolžino in vrsto podvozja (število osi, krmiljenje) ter kako hitro se sme peljati.

Avstralija, dežela, kjer se je rodil cestni vlak

Pa vendar je med vsemi deželami po takšnih pošastih daleč najbolj poznana Avstralija, kjer so menda prvi na svetu vlekli več tovornih prikolic hkrati. To se je zgodilo že sredi 19. stoletja. Za izumitelja sodobnih cestnih vlakov, kakršne poznamo danes, šteje Kurt Gerhardt Johannsen, Avstralec, rojen leta 1915.

Ta pravi, da si je vleko več tovornih vagonov v mislih predstavljal že kot desetletnik. Po drugi svetovni vojni je idejo tudi uresničil, da je lahko na dolgi razdalji prepeljal mnogo več glav goveda, kot bi jih lahko s klasičnim načinom prevoza.

Leta 1947 je sestavil prvi cestni vlak, katerega prikolice so imele takšno krmiljenje, da so med vleko sledile kolesnicam vlečnega vozila. Kompozicija je bila dolga 54 metrov in zmogla varno voziti s hitrostjo do okoli 40 kilometrov na uro. Prva dva cestna vlaka izumitelja še vedno obstajata in sta restavrirana.

Presunljive mere in mase, pa tudi dovoljena hitrost

Njegovi cestni vlaki so se hitro uveljavili. Danes ima Avstralija največje in najtežje tovrstne kompozicije na svetu, k čemur je poleg konfiguracije terena in cest na njem ključno prispevala še njihova zakonodaja.

Na določenih cestah smejo voziti največ 53,5 metra dolgi cestni vlaki, in sicer z največ 90 (!) kilometri na uro.

V skrajni konfiguraciji lahko masa doseže skoraj 170 ton! Toliko tehta prazen boeing 747 ali 57 hummerjev skupaj.

Najdaljši sme(jo) voziti le na zasebni zemlji

Najdaljšemu med njimi in hkrati najdaljšemu na svetu, ki spada v razred K, pravijo powertrain ali body and six, kar označuje njegovo sestavo: na vlečno vozilo je pripetih šest prikolic. Uporabljajo ga v rudniku zlata Granites na zahodu Severnega teritorija.

Vlečno vozilo poganja motor cummings z 19 litri prostornine in močjo 450 kilovatov (600 "konjev").

Poleg tega je v eni od srednjih prikolice še en cummings, in sicer 300-kilovaten (400 "konjev"). Celota tehta kar 460 ton; vse skupaj presega avstralsko zakonodajo, zato lahko ta vlak vozi le na zasebnem zemljišču rudnika.

Prvo pravilo srečanja s cestnim vlakom: izjemno previdno!

Takšne zverine, ki tehtajo več kot sto ton (lahko pa so tudi nekoliko lažje), so seveda premikajoč se objekt, ki se izjemno težko zaustavi. O losovem testu zanj niti ne sprašujte. Avstralci dobro vedo, in če boste zašli tja, je dobro, da veste tudi vi, da predenj v nobenem primeru ne kaže zapeljati ali skušati izsiliti prednosti.

Posebej težavno je lahko prehitevanje teh več kot 50 metrov dolgih kompozicij, ki se premikajo tudi s hitrostjo sto kilometrov na uro. Deset sekund, kolikor traja prehitevanje vozila, ki vozi s hitrostjo 120 kilometrov na uro, je lahko dolgih kot večnost, sploh če nasproti pripelje tretje vozilo s prav tako 100 ali 120 kilometri na uro.

Zavorna pot cestnega vlaka: dvakrat daljša kot pri osebnem avtomobilu

Menda ta zver tudi na asfaltu s svojimi 18 osmi in kolesi na njih dviguje precej prahu, kar pogosto močno omeji vidljivost. Med vožnjo je tudi nima smisla zaustavljati z dvignjenim palcem – to raje, če že, storite na počivališču, ko vozilo miruje.

Vsekakor je premikajoči se cestni vlak treba spoštovati: če vozi s 60 kilometri na uro, bo za zaustavitev potreboval 70 metrov, če se pelje z 90 kilometri na uro, bo stal pri miru šele po 170 metrih.

Preden se odločite preizkusiti njihove zavore, si odmerite omenjeni razdalji na prazni cesti, da vas ne bodo potem postrgali z asfalta in domov poslali v kuverti. Ne bi se zgodilo prvič, da bi kdo precenil fizikalne zakonitosti teh transportnih orjakov. Previdno torej, če se boste kot turist podali v njihovo cestno kraljestvo.

Ne spreglejte