Torek, 6. 2. 2018, 4.04
6 let, 2 meseca
Kdo bi dobil provizijo in kolikšno, če bi Engrotuš prodali
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,16
2
Kaj je šlo narobe, da Engrotuša po dveh letih prodajnega postopka spet niso prodali? Komu koristi, da banke niso sprejele nobene od ponudb, ki bi pomenile konec agonije za družbo z okoli tri tisoč zaposlenimi in negotovosti za dobavitelje?
Skoraj dve leti je trajal zadnji neuspešni postopek prodaje 300-milijonskih terjatev bank in drugih upnikov do skupine Tuš. To je nekajkrat dlje od prvotnih napovedi.
Kot smo poročali včeraj, se nihče od ponudnikov, ki so bili v ožjem izboru, na koncu ni odločil za oddajo ponudbe, s katero bi zadovoljil pričakovanja bank upnic.
V ozadju neskončnega podaljševanja prodajnega postopka, v katerem so se pojavljali (in odstopali) novi ponudniki, je po trditvah naših virov pogodba, po kateri si je tuji svetovalec obetal milijonsko nagrado.
Na Novi Ljubljanski banki (NLB), ki je največja upnica in vodja konzorcija, so za svetovalca pri prodaji najeli britansko družbo Cohen & Company. V državni banki niso želeli komentirati odnosov s svojim svetovalcem, niti razkrivati podrobnosti dogovora.
Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da bi svetovalec dobil plačilo le v primeru, da bi odkupna cena terjatev znašala najmanj 38 odstotkov njihove bruto vrednosti. Pripadlo bi mu plačilo 1,5 odstotka posla, po naših podatkih med 1,5 in 2 milijona evrov.
Preberite še: Engrotuša Mirka Tuša nihče noče. Kaj zdaj?
Kdo je bil v igri za nakup Tuša
Poročali smo že, da se je za odkup Tuševih terjatev zanimal angleški finančni sklad Anacap Financial Partners, ki mu je pri poslu svetoval ciprski sklad Elements Capital Partners.
Konec lanskega leta pa so se banke o prodaji Engrotuša ekskluzivno pogovarjale s skladom Quantum Strategic Partners, ki ga upravlja svetovno znani vlagatelj in milijarder George Soros.
Za odkup Tuševih terjatev se je zanimal sklad Georga Sorosa, vendar na koncu ni oddal ponudbe.
Nobeden od ponudnikov se s ponudbo ni približal ceni, ki jo je pričakoval svetovalec pri prodaji in bi mu omogočala milijonsko nagrado.
Cohen & Company je sicer z NLB februarja 2016 sklenil 244 tisoč evrov vredno pogodbo, po kateri bo dobil plačilo ne glede na neuspešno iskanje kupca.
NLB: Svetovalec izbran pregledno
V NLB niso ne potrdili ne zanikali informacij, da je Cohen & Company upravičen do visoke nagrade.
Na njih smo se obrnili z naslednjimi vprašanji.
- Ali lahko potrdite ali zanikate informacije, da je omenjena družba upravičena do nagrade oziroma plačila v postopku prodaje le v primeru, če bo cena za terjatve dosegla najmanj 38 % odstotkov njihove vrednosti?
- Kdo je podpisnik pogodbe s Cohen & Company?
- Kakšno vlogo ima v prodajnem postopku vaš uslužbenec Peter Zelen?
- Na kakšen način ste izbrali družbo Cohen & Company: na priporočilo (če da, čigavo), z zbiranjem ponudb ali kako drugače?
- Kolikšna nagrada za uspešnost je predvidena v pogodbi s Cohen & Company?
- Glede na to, da ste že februarja 2016 sklenili pogodbo s Cohen & Company v vrednosti do 244 tisoč evrov, nas zanima, kaj je predmet te pogodbe.
"Žal vam na večino od vprašanj ne moremo odgovoriti, saj gre za podrobnosti iz poslovnih odnosov s komitenti banke, ki jih skladno z zakonom o bančništvu ne moremo razkriti.
Kot je znano, je družba Engrotuš v prestrukturiranju. Kot taka je obravnavana pod okriljem Sektorja za prestukturiranje v NLB, ki ga vodi Peter Zelen. Naj še dodamo, da je bila družba Cohen & Company izbrana za svetovalca na osnovi preglednega postopka zbiranja ponudb," so pojasnili v NLB.
Poskušali pridobiti več ponudb
Iz kronologije dogajanja v zadnjem prodajnem postopku je mogoče razbrati, da so postopek vodili, kot trdijo nekateri bankirji, na neobičajen način.
Mirko Tuš še naprej ostaja prvi mož in lastnik Engrotuša.
Že leta 2015 se začne za Engrotuš potegovati ciprski Elements Capital Partners, ki bankam odda nezavezujočo ponudbo. Nato je opravil skrbni pregled in avgusta 2015 oddal še zavezujočo ponudbo. Drugih ponudb takrat ni bilo.
V NLB so se nato v letu 2016 odločili, da želijo imeti tako imenovani odprti postopek, torej da bodo izvedli razpis za pridobitev ponudb. Napovedali so, da bo postopek trajal šest mesecev. Najeli so še svetovalca, to je družbo Cohen & Company.
Na čigavo priporočilo so najeli britansko družbo in zakaj ravno to, na NLB ne odgovarjajo.
Prišel je januar 2017, ko so rok za oddajo ponudb podaljšali do marca. Morebitni kupci so imeli na voljo le pomanjkljive podatke o poslovanju, kar jim je oteževalo oddajo ustreznih ponudb.
Ostala zgolj ponudba prvotnega interesenta
Do izteka roka 15. marca sta na razpis prispeli dve ponudbi. Oddala sta jih:
- britanski sklad Anacap skupaj z družbo Elements Capital Partners, ki sta za odkup 295,5 milijona evrov terjatev do Engrotuša ponudila 100 milijonov evrov, kar je približno 33 odstotkov vrednosti terjatev,
- ameriški sklad Oaktree Capital je poslal najvišjo ponudbo v vrednosti 40 odstotkov vrednosti terjatev.
A Oaktree se je kmalu zatem umaknil. Po skrbnem pregledu Engrotuša je končno ponudbo znižal na 25 odstotkov vrednosti bruto terjatev. Kot edina je torej ostala ponudba sklada Anacap in družbe Elements.
Iz korespondence, ki smo jo dobili na vpogled, je razvidno, da se je NLB te ponudbe otepala z vsemi štirimi. Preostale banke je začela prepričevati, da ni drugih ponudnikov in da Anacap in Elements nista dokazala sposobnosti financiranja nakupa (ang. proof of funds).
V tem obdobju naj bi svetovalci, ki jih je najel NLB, brez uradnega postopka nagovarjali preostale ponudnike, naj oddajo svojo ponudbo, med drugim britanski sklad Highbridge, ki je nedavno ob sodelovanju z Elementsom kupil Merkur.
Mirko Tuš bi obdržal lastniški delež
Najbolj nenavadno pri vsem postopku je to, da je Cohen & Company predlagal bankam, da bi dosedanji lastnik Engrotuša Mirko Tuš tudi po prodaji obdržal med 10- in 15-odstotni lastniški delež in se obdržal v Engrotušu kot predsednik uprave.
Kot smo razkrivali, je prvi mož Engrotuša v preteklosti že večkrat prelisičil banke. Novembra 2016 je blagovne znamke Engrotuša, ki so bile od leta 2011 v lasti Mirka in Tanje Tuš, prenesel na podjetje Tus Global Group iz Hongkonga.
S tem je Tuš v roke dobil vzvod, da se vključi v prodajni postopek, čeprav so glede na višino njegovih dolgov resnične lastnice holdinga banke.
Zaradi tega so tri največje banke upnice – NLB, SID banka in Gorenjska banka – zoper Mirka Tuša vložile kazensko ovadbo. Očitajo mu zlorabo položaja. Oktobra lani je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pri njem tudi že opravil hišne preiskave.
Mirko Tuš je podoben manever z blagovno znamko izpeljal že pri Tušmobilu, tretjem največjem mobilnem operaterju v državi, ki ga je leta 2014 kupil Telemach.
Svetovalec: Ponudniki nas niso poslušali
Sredi lanskega leta je že kazalo, da je prodajni postopek Tuševih terjatev propadel. Cohen & Company je namreč banke obvestil, da so se s ponudnikom Anacap-Elements večkrat neuspešno pogajali in da ni poslušal njihovih "vodstvenih napotkov", torej ni zvišal cene.
Tik pred koncem postopka se je za odkup terjatev začel zanimati še sklad Quantum Strategic Partners, vendar tudi ta na koncu ni bil pripravljen plačati toliko, kot je pričakoval svetovalec pri prodaji.
Kakšna bo usoda Engrotuša, bankirji v neformalnih razgovorih ne znajo povedati. Poudarjajo, da ima Engrotuš še veljaven sporazum o finančnem prestrukturiranju. Kdaj se bodo začeli pogajati o sklenitvi novega in pod kakšnimi pogoji, še ni znano.
V Engrotušu so nam pojasnili, da finančne obveznosti poravnavajo redno in skladno z dogovori s partnerji. Trdijo pa, da "na podlagi dosegljivih podatkov vrednostni tržni delež ostaja na ravni preteklega leta, kar nas uvršča med tri največje trgovce v Sloveniji".
2