TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
12. 1. 2010,
12.57

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Torek, 12. 1. 2010, 12.57

8 let

17. aprila se obeta največja prostovoljna okoljska akcija v Sloveniji

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Društvo Ekologi brez meja za 17. april pripravlja največjo prostovoljno okoljsko akcijo v Sloveniji, s katero želijo očistili večino divjih odlagališč in sprehajalnih poti.

Pomoč pri projektu, ko naj bi v enem dnevu očistili Slovenijo, so že napovedale nevladne organizacije, gasilci, lovci, skavti, taborniki in številna druga društva.

K čistilni akciji povabljeni vsi prebivalci V čistilni akciji, v katero so povabljeni vsi prebivalci, želijo organizatorji očistiti okoli 20.000 ton kosovnih in komunalnih odpadkov, za nevarne odpadke pa bodo poskrbele pristojne službe, ki so usposobljene za ravnanje z njimi.

Kot je pojasnila ena od vodij projekta Petra Matos, bodo prostovoljci čistili divja odlagališča, kjer bodo pomagali vsi prostovoljci, pri čiščenju sprehajalnih poti pa naj bi sodelovale predvsem šole, vrtci in društva upokojencev.

V Estoniji v enem dnevu očistili 20.000 ton odpadkov Kot je pojasnil eden od vodji projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu Aleš Pevc, se projekt zgleduje po estonski akciji, ko je 3. maja leta 2008 v enem dnevu 50.000 prostovoljcev v petih urah očistilo 20.000 ton odpadkov. Za to bi Estonija drugače porabila tri leta in 22 milijonov evrov.

Pri nas odpadke ločuje 10 odstotkov, ponekod po svetu tudi do 90 odstotkov prebivalcev Izpostavil je, da želijo z akcijo zmanjšati število divjih odlagališč in bolj ozavestiti prebivalce za ločevanje odpadkov. V Sloveniji odpadke iz gospodinjstva ločuje le okoli 10 odstotkov prebivalcev, medtem ko v nekaterih drugih evropskih državah ločijo do 70 ali celo do 90 odstotkov gospodinjskih odpadkov, je pojasnil.

Kot je izpostavil profesor na oddelku za geografijo na filozofski fakulteti Dušan Plut, odlagališča zastrupljajo zrak, zemljo, ogrožajo zdravje ljudi in živali, izčrpavajo naravne vire ter pomenijo skrajno neodgovorno ravnanje posameznikov.

Divja odlagališča - odraz naše kulture Poudaril je, da Slovenija še vedno nima popisa vseh odlagališč, zato so ocene o številu zelo različne, gibljejo pa se od 10.000 do 60.000. Število odlagališč pa kljub organiziranemu zbiranju odpadkov še vedno narašča. "To je odraz naše kulture. Vsak od nas je odgovoren za stanje v okolju," je poudaril Plut.

Uredili naj bi prvi digitalni centralni register divjih odlagališč V okviru akcije želijo organizatorji urediti tudi prvi digitalni centralni register divjih odlagališč odpadkov v Sloveniji. V prvi fazi urejanja registra črpajo podatke iz letalskih posnetkov, na delu pa so tudi že prvi občinski prostovoljci, ki bodo odlagališča iskali na terenu. Pri delu jim bodo v pomoč tudi podatki Zavoda za gozdove Slovenije, ki že več let zbira podatke o odlagališčih in opozarja pristojne službe.

Ne spreglejte