Torek, 21. 5. 2024, 12.30
1 teden, 5 dni
Salman Rushdie: V tem trenutku bi bila palestinska država podobna talibanskemu Afganistanu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,20
Pisatelj Salman Rushdie je bil pred dvema letoma tarča načrtnega napada mladega islamskega skrajneža. Zaradi napada je izgubil desno oko.
Dejstvo je, da je vsak normalen človek lahko samo šokiran nad dogajanjem v Gazi, nad obsegom nedolžnih smrti, pravi v Indiji rojeni britansko-ameriški pisatelj Salman Rushdie. A dodaja, da je vojna v Gazi posledica dejanj Hamasa, ki je zanj fašistična teroristična skupina. Rushdie tudi trdi, da bi, če bi zdaj obstajala palestinska država, to vodil Hamas, kar pomeni, da bi bila satelit Irana in da bila podobna talibanskemu Afganistanu.
Salman Rushdie, ki je pred dvema letoma doživel hud napad islamskega skrajneža (zaradi napada je izgubil desno oko), je pretekli mesec objavil svoj novi roman Nož (Knife v izvirniku). Gre za knjigo, ki opisuje njegovo okrevanje po napadu.
Rushdie knjigo predstavlja nemški javnosti
Rushdie je pred dnevi svojo novo knjigo predstavil tudi nemški javnosti. V okviru tega je opravil radijski intervju za nemško javno radiotelevizijo RBB, ki pokriva Berlin in zvezno deželo Brandenburg.
Na vprašanje, ali še vedno meni, da največjo nevarnost svobodnemu svetu predstavljajo islamisti in drugi verski fanatiki, je pisatelj odgovoril, da je še vedno zelo prepričan, da je radikalni islam nevaren.
"Verski fanatizem je nevaren, a še večja nevarnost je populizem"
"Na splošno je verski fanatizem odgovoren za veliko trenutnih težav na svetu. Toda verski fanatizem ni edina nevarnost, morda niti ne največja. Največja nevarnost je naraščajoči populizem v kombinaciji z nevednostjo," je dodal Rushdie.
Zaradi Rushdiejeve knjige Satanski stihi je vrhovni iranski verski voditelj ajatola Homeini leta 1989 proti pisatelju izdal fatvo in muslimane po svetu pozval, da pisatelja umorijo (pa tudi urednike in izdajatelje knjige), češ da je knjiga žaljiva za islam, preroka Mohameda in Koran. Zaradi tega je pisatelj od tedaj dolga leta živel pod stalnim policijskim varstvom in na skrivnih krajih. Leta 1998 je Iran javno izjavil, da ne zahteva več Rushdiejeve smrti. So pa leta 1991 v Tokiu do smrti zabodli Hitošija Igarašija, ki je knjigo prevedel v japonščino. Storilca niso nikoli odkrili, po nekaterih informacijah pa je bila v ozadju iranska revolucionarna garda. Zaradi fatve so napadli tudi italijanskega in norveškega prevajalca, a sta preživela. Preživel je tudi Rushdie, ki ga je 12. avgusta 2022 v ZDA večkrat zabodel takrat 24-letni islamski skrajnež. Je pa zaradi napada oslepel na desno oko. Na fotografiji: Rushdie leži na tleh po napadu.
Kot je pojasnil, živimo v času, ko je zaradi novih medijev oziroma spletnih družbenih omrežij zelo enostavno širiti laži. In velik del ljudi sprejme te laži: "Na primer, približno polovica republikanskih volivcev v ZDA meni, da so bile zadnje volitve ukradene. Niso bile ukradene, bile so poštene. Toda milijoni ljudi verjamejo, da so bile ukradene, ker jim to vedno znova govorijo."
Težava, ki spodkopava demokracijo?
To je po Rushdiejevem mnenju težava za demokracijo in velik dejavnik destabilizacije. "Laži so povsod ter se danes lažje in hitreje širijo. Morda ima literatura v dobi laži, v kateri živimo, nalogo spomniti ljudi, kaj je resnica," ugotavlja.
Glede vojne v Gazi in študentskih protestov v podporo Palestincem po številnih zahodnih univerzah, zlasti v ZDA, je Rushdie, ki predava na Univerzi New Yorku, kjer prav tako potekajo protesti, dejal, da ima zelo mešano mnenje.
Rushdie ima mešano mnenje o protestih v podporo Palestini
"Po eni strani imajo študenti seveda pravico do izražanja svojega mnenja. Moja generacija na primer je protestirala proti vojni v Vietnamu. Pomembno je zaščititi to svobodo. Treba pa je tudi zagotoviti, da se drugi študenti zaradi tega ne počutijo v nevarnosti ali da protesti ne zdrsnejo v antisemitski diskurz, kar se je v mnogih primerih zgodilo," pojasnjuje Rushdie.
Na fotografiji: propalestinski študentski protest na newyorški univerzi Columbia. Podobni protesti so tudi na številnih drugih ameriških univerzah, tudi na Univerzi v New Yorku (NYU), kjer predava Rushdie.
"Zato je to zelo težko uravnotežiti. Različne univerzitetne uprave so se tega lotile različno, nekatere bolje, druge slabše. Mislim, da ni dobra ideja, če dovolimo oboroženi policiji napade na študente, po drugi strani pa tudi zasedba in poškodovanje fakultetnih zgradb nista dobra ideja."
Rushdie: Zakaj napredni študenti podpirajo fašistični Hamas?
Kot pravi Rushdie, je dejstvo, da je vsak normalen človek lahko samo šokiran nad dogajanjem v Gazi, nad obsegom nedolžnih smrti. "Mislim pa, da bi demonstranti lahko omenili tudi Hamas. Ker se je z njimi vse začelo (mišljen je napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra lani, op. p.). In Hamas je teroristična organizacija."
Pisatelju se tudi zdi nenavadno, da mladi napredni študenti, s tem ko zahtevajo osvoboditev Palestine, podpirajo fašistično teroristično skupino. "Večino svojega življenja sem bil za palestinsko državo. Od 80. let prejšnjega stoletja."
Bi bila palestinska država podobna talibanskemu Afganistanu?
"A če bi zdaj obstajala palestinska država, bi jo vodil Hamas in imeli bi državo, podobno talibanskemu Afganistanu. Bila bi tudi satelitska država Irana. Ali to želijo ustvariti napredna gibanja zahodne levice? O tem ni veliko globokih misli, ampak gre bolj za čustveni odziv na umiranje v Gazi. To je v redu. Ko pa to zdrsne v antisemitizem in včasih celo v podporo Hamasu, potem postane problematično," je za RBB še dejal Rushdie.
