27. januar - mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta

Poslanska skupina Socialnih demokratov s prvopodpisanim Markom Pavliho je 12. septembra lani podala predlog za razglasitev 27. januarja za dan spomina na slovenske žrtve nacifašizma. V tem so v SD prevzeli pobudo Zveze združenj borcev (ZZB) NOB Slovenije ter koordinacijskega odbora žrtev nacifašističnega nasilja.

Vlada je v svojem odgovoru na poslansko pobudo zagotovila, da bo s sklepom razglasila nacionalni dan spomina na holokavst, saj se "zaveda pomena, ki ga imajo tovrstne aktivnosti za ohranjanje spomina na te hude zločine".

Poboj Židov, ki jih je zagrešil nacističen režim Zgodovinar ter profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Janko Prunk je pojasnil, da holokavst v ožjem pomenu besede pomeni poboj Židov, ki jih je zagrešil nacističen režim. Poudaril je, da je beseda židovska, ter dodal, da so ta izraz za nečloveška dejanja nacionalsocialistov uporabljali tudi Židje sami.

Genocid izvajali mnogi narodi

Prunk opredeljuje holokavst kot program nacionalsocialistične politike oziroma ideologije. Ta specifična ideologija nemškega fašizma je po Prunkovih besedah temeljila na Hitlerjevi iracionalni rasni kategorizaciji. Rase naj bi bile štiri, in sicer arijska, romanska, slovanska ter četrta, ki jo je bilo treba po Hitlerjevem prepričanju iztrebiti - semitska. Od tu dalje govori Prunk o zgodbi o genocidu, pri čemer pojasnjuje, da to ni le specifika nemškega nacionalsocializma, saj so genocid že prej, pa tudi pozneje izvajali mnogi narodi.

Prunk izraža upanje, da se kaj podobnega holokavstu ne bo nikoli več zgodilo. Verjame v racionalnost ljudi, računa pa tudi na modrost in odgovornost voditeljev po svetu. V primeru, da ne bo prišlo do prehudih podnebnih sprememb oziroma večjih družbenih nemirov, v katerih bi se ljudje čutili eksistenčno ogrožene, je prepričan, da se zgodba ne bo ponovila.

Holokavst ni prizadel samo Jude Podobno kot Prunk opredeljuje holokavst tudi profesor zgodovine ter direktor mariborske sinagoge Marjan Toš. Povedal je, da je holokavst vrhunec genocida, ki je med drugo svetovno vojno prizadel ne samo Jude, pač pa tudi Rome, Slovane, politične nasprotnike, homoseksualce, vojne ujetnike, telesno slabotne in duševno prizadete ljudi.

"Tega nesrečnega poglavja se moramo ves čas spominjati"

Po njegovih besedah se moramo tega "nesrečnega poglavja ves čas spominjati". Ocenjuje, da se pomembnost holokavsta vsako leto zmanjšuje na t.i. zgodovinsko epizodo. Poudarja, da je vedenja o holokavstu med mladimi premalo ter da bi morali temu poglavju nameniti več prostora tudi v učbenikih.

Toš je še pojasnil, da je v Sloveniji holokavst najbolj prizadel Jude v Prekmurju pa tudi v Ljubljani, na Goriškem, na Ptuju ter v Celju. Dodal je, da je med drugo svetovno vojno holokavst povsem "zdesetkal judovsko skupnost v Sloveniji".

Judovska sinagoga v Mariboru ena najstarejših v Srednji Evropi

Izpostavil je vlogo nekdanje judovske sinagoge v Mariboru, ki je po njegovih besedah najpomembnejši ostanek srednjeveške judovske dediščine na Slovenskem. Je ena najstarejših sinagog v Srednji Evropi, od leta 2001 odprta tudi za javnost. Deluje pod okriljem pokrajinskega muzeja v Mariboru. Njena poglavitna naloga je zbiranje, ohranjanje in predstavljanje judovske dediščine na Slovenskem. Dolgoročno pa si želijo, da bi postala vseslovenski muzejsko-dokumentacijski judovski center, je še pojasnil Toš.

"O dejstvih holokavsta ni mogoče dvomiti, še vedno pa traja iskanje razlage s stališča človeške morale in razuma", meni v študiji Holokavst Wolfgang Benz.

Holokavst pomenil žgalno daritev

Holokavst je nekoč pomenil žgalno daritev, pri kateri se žrtvena žival sežge, med drugo svetovno vojno pa je bila to oznaka za nacistično uničevanje Judov. Nacisti so med vojno ubili šest milijonov Judov.

Vrhunec antisemitskih ukrepov Množično pobijanje Judov je bilo vrhunec antisemitskih ukrepov, ki so se začeli s protijudovsko zakonodajo in agitacijo. Zamisel je bila sprva omejena na spodbujanje Judov, da bi se izselili iz Nemčije in Avstrije. Nadaljevali so s požiganje sinagog po vsej Nemčiji. V noči z 9. na 10. november 1938, imenovani kristalna noč, so bile ulice posute s steklenimi črepinjami. Izropana so bila judovska podjetja, začele so se množične deportacije Judov v koncentracijska taborišča.

Najhuje v Auschwitzu

Najhuje je bilo v zloglasnem taborišču smrti v Auschwitzu. V taborišču je v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov izgubilo življenje skoraj 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V njem je bilo pomorjenih tudi 85.000 Poljakov drugih veroizpovedi, 20.000 Romov, 15.000 Rusov in 12.000 pripadnikov drugih narodov. V taborišče je bilo deportiranih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v Auschwitzu umrlo 1351.

Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila ruska Rdeča armada. Obletnico osvoboditve Auschwitza so Združeni narodi izbrali za dan spomina na holokavst.