Aktivno državljanstvo
Spotkast
evropske volitve
Ponedeljek, 20. 5. 2024, 22.37
1 teden, 6 dni
Soočenje pred evropskimi volitvami
Irena Joveva in Romana Tomc enotni: EU je pred tektonskimi spremembami. Vendar ... #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,22
V novem Spotkastovem soočenju pred evropskimi volitvami sta se pomerili vodilni kandidatki največjih slovenskih parlamentarnih strank – Irena Joveva iz Gibanja Svoboda in Romana Tomc iz SDS. Našli sta celo nekaj skupnih točk, čeprav sta bili po večini vsaka na svojem bregu. Medtem ko je Joveva opozarjala na porast skrajnih in protievropskih sil pred volitvami, je Tomčeva zatrdila, da v SDS zagovarjajo desnosredinske vrednote, ki jih delijo znotraj Evropske ljudske stranke (EPP), katere del ostajajo.
Joveva, ki je del politične skupine liberalcev (Renew), je v prvi vrsti pozvala volivce, naj pridejo na volišča, ker večja ko je udeležba, večjo legitimnost imajo izbrani predstavniki. "Ljudje pa se morajo zavedati, da če ne gredo volit, odločitev prepuščajo nekomu drugemu, ne nujno boljšo," je opozorila in dodala, da bodo tokratne evropske volitve "prelomne, ker se odloča o tem, v kakšni Evropi si želimo živeti".
Romana Tomc (SDS/EPP) je bila kritična do sedanje politike EU: Ljudje trpijo višje cene elektrike, višje davke, naše gospodarstvo je postalo nekonkurenčno, imamo težave z varnostjo …
Tomčeva se je strinjala, da se v Evropi "dogajajo tektonski premiki". "Politika, ki je bila vodilna v Evropi zadnje desetletje, ni tista, s katero bi se strinjali," je dejala in izrazila zadovoljstvo, ker ankete kažejo na porast desnice na volitvah. "To me veseli, kajti Evropa se na ta način obrača tudi k zdravemu razumu," je dejala.
SDS je sicer del Evropske ljudske stranke (EPP), ki je že vrsto let največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Da to pomeni, da EPP nosi največjo odgovornost za stanje, ki ga zdaj kritizira, je zavrnila. Krivdo temu pa je pripisala "levim" komisarjem v Evropski komisiji in "levi" sestavi Evropskega sveta, ki ga oblikujejo voditelji članic EU. Kritična je bila tudi do predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. "Žal mi je, da ta predsednica Komisije ni bila preveč močna voditeljica. Tudi če je imela dobre ideje, jih ni mogla uveljaviti niti v svojem kolegiju komisarjev," je dejala poslanka SDS.
Politika kompromisa in izključevanja
Na opazko Joveve, da je politika "umetnost iskanja kompromisa", a le ob spoštovanju temeljnih vrednot in načel, na katerih sloni EU, je Tomčeva poudarila, da oni iz prihodnjega sodelovanja ne izključujejo nikogar, niti evroskeptikov ne.
Joveva je izpostavila predvsem skupini evropskih konservativcev (ECR) in identitarcev (ID), ki da "ne verjameta v osnovne postulate demokratičnih družb", da sta vedno proti in nikoli ne ponujata nobenih rešitev. "To dokazujeta tudi z glasovanji, npr. z nesprejemanjem različnosti. Vedno so proti skupnosti LGBT, proti pravici do splava, proti aktu o svobodi medijev … To so stvari, ki bi morale biti del temeljev EU," je poudarila.
Tomčeva je ob tem v Spotkastu odgovorila tudi na ugibanja, ali se nameravajo po volitvah pridružiti skupini ECR. "Seveda je pa življenje dinamično in ne vemo, kaj bo, ko bo, če bo," je dejala po tem, ko je zatrdila, da SDS ostaja trden člen EPP.
Vladavina prava kot lepotno tekmovanje
Na tej točki sta si tudi odkrito povedali, kaj si mislita druga o drugi, in presenetljivo ni bilo slabih besed. Sta pa zatem kmalu spet prekrižali meče glede tega, kako globoko naj bi se še razvijala Evropska unija. Medtem ko si Joveva želi predvsem močnejše EU v geopolitičnem smislu, pa je Tomčeva odločno proti, da bi okrepili pristojnosti Bruslja, ki da ima pogosto dvojna merila.
"Prepuščati evropskim birokratom odločitve o tem, ali je nekdo lep ali malo manj lep, ali je dober ali malo manj dober, je zelo tvegano početje," je dejala in menila, da sta bili take obravnave deležni Madžarska in Poljska, "ne pa tudi nekatere druge države, ki so ravno tako imele težave z vladavino prava, recimo Španija".
Joveva: Priznanje Palestine je signal Izraelu. Tomčeva: Ja, ampak napačen.
Irena Joveva (GS/Renew): Priznanje Palestine je primerno in pravo dejanje. Gre za vprašanje časti. Drži, ne bo rešilo vojne, je pa to pomemben signal Izraelu.
Velike razlike med sogovornicama so se čutile tudi glede reševanja vprašanja konflikta v Gazi. Joveva se je zavzela za sankcije proti Izraelu, Tomčeva pa je menila, da bi se EU morala zavedati, kakšna je njena moč. "EU ne bo rešila ne vojne v Ukrajini ne vojne v Gazi, lahko pa vpliva na to, kako bo zaščitila svoje meje," je menila Tomčeva in izpostavila problem nezakonitih migracij za EU, kar je bila sicer nova točka nestrinjanja med sogovornicama v dobro uro trajajočem predvolilnem dvoboju.
Vsakasebi sta bili tudi glede vprašanja, ali naj Slovenija prizna Palestino. Joveva je menila, da "gre za vprašanje časti in pomemben signal Izraelu", Tomčeva pa je menila, da je ta signal napačen in da gre za "veliko napako slovenske zunanje politike".
Bila je tudi kritična do napovedi Španije po priznanju Palestine. "Morda bi bilo boljše, če bi najprej rešili svoj katalonski problem." Kot EU bi pa morali biti malo manj prevzetni, kaj lahko naredimo, je še dodala in menila, da se vprašanje priznanja Palestine izkorišča iz notranjepolitičnih vzgibov.
S tem je izzvala ostro nasprotovanje tekmice iz Gibanja Svoboda. "V Gazi je umrlo več kot 35 tisoč ljudi, od tega je večina žensk in otrok," je opozorila. "Če bi teroristični Hamas takoj položil orožje in izpustil talce, bi bila vojna končana," pa ji je odgovorila Tomčeva in zavrnila mnenje, da Izrael uporablja čezmerno silo v odgovoru na Hamasov teroristični napad 7. oktobra lani.
Pravica do splava ni pod vprašajem
Joveva je tudi podprla pobudo za varen in dostopen splav v Evropi Moj glas, moja izbira, ki jo med drugim koordinira Inštitut 8. marec. "Upam, da bo pobuda uspešna. To ne pomeni, da bo splavov več, pomeni samo to, da bodo tiste ženske, ki se bodo odločile za to, imele možnost to storiti na varen in dostopen način."
Opisala je tudi lastno travmatično izkušnjo z dvema spontanima splavoma, če pa se to ne bi zgodilo, bi zaradi hude okvare ploda verjetno potrebovala tudi umetno prekinitev nosečnosti. "In si ne predstavljam, da bi živela na Malti, kjer mi to ne bi bilo omogočeno," je dejala Joveva.
"Se strinjam, da gre v takih primerih za zelo velike osebne stiske in jih razumem. V Sloveniji pravica do splava ni v nobenem primeru kakorkoli pod vprašajem. Mi imamo zelo lepo rešene stvari in vsaka ženska se lahko odloči, kakor se sama želi," je na to odgovorila Tomčeva. Hkrati pa dodala, da ima slab občutek, da se ta pobuda namenoma odvija v času evropskih volitev.
Romana Tomc: Lahko rečem, brez lažne skromnosti, da na teh volitvah SDS pričakuje zmagovit rezultat.
Govorili sta tudi o integriteti in boju proti korupciji, tudi v luči dejstva, da ena preiskovalna komisija DZ že preiskuje domnevno sporno financiranje stranke SDS, druga o domnevno podobnih spornih praksah Gibanja Svoboda pa je tik pred vzpostavitvijo.
Opredelili pa sta se tudi glede posvetovalnih referendumov – pričakovano je bila ena trikrat za, druga pa trikrat proti.
Oglejte si še:
