TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
21. 12. 2009,
9.12

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ponedeljek, 21. 12. 2009, 9.12

8 let

Zoran Janković: Zaupam stroki in to Janezu Koželju

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Mandat župana Zorana Jankovića se je prevesil v zadnje leto. Od obljubljenih 22 projektov iz predvolilnega programa zagotovo ne bodo vsi končani, sam pa poudarja, da je bilo storjeno še veliko več.

Nekateri ga občudujejo in pravijo, da se je po 20 letih v prestolnici začelo veliko stvari premikati na bolje, spet drugi pa mu očitajo samovoljnost in nedemokratičnost pri vodenju mesta. Sam je z doseženim zadovoljen, sicer pa oceno dela prepušča Ljubljančanom.

Športni park Stožice je vaš najodmevnejši projekt. Gradnja, kot lahko tudi sami vidimo, dobro napreduje, a še vedno ni jasno, ali je zagotovljeno financiranje. Po razhodu zasebnega partnerja Grepa in Miškovičeve Delte ter vstopu novega partnerja Supernove še ni sklenjenih pogodb, na podlagi katerih naj bi zasebni partner tudi dobil posojila. Kaj se dogaja in ali vas skrbi negotovost glede pridobivanja posojil zasebnega partnerja?

Odgovor je preprost. Nič me ne skrbi. Stadion in športna dvorana bosta končana do roka, torej do 30. junija prihodnje leto, poleg tega pa imamo tudi veljavno bančno garancijo zasebnega partnerja v višini 25 milijonov evrov, ki v tej višini v Sloveniji še ni bilo izdana. Ta garancija zagotavlja, da bo mesto dobilo javni del, zasebni partner pa to financira iz izgradnje in najema trgovskega dela. Res je, da smo si želeli in napovedali, da bi imeli že septembra vse najemnike za trgovski del. Praktično z vsemi večjimi najemniki je že vse dogovorjeno, pa tudi pisma o nameri so podpisana, pogodbe pa še niso, ker se je v prejšnjem mesecu pojavil tako velik interes po najemu teh prostorov, da se je tisti, ki je v družbi zadolžen za najem, to je družba Supernova, odločil, da bo v eni sami fazi zgradil celoten trgovski center. Glede financiranja pa je zelo preprosto. Vloga za kredit je že na banki, podprt bo s hipoteko.

Bolj počasi pa gre pri obnovi bežigrajskega stadiona. Rok začetka obnove se je prestavil že kar nekajkrat. Kako kaže sedaj?

Ravno v teh dneh se je začela javna predstavitev razgrnitve podrobnega občinskega načrta za to območje, po zbranih pripombah bomo te obdelali, nato pa računam, da ga bo mestni svet obravnaval na aprilski seji. Gradbeno dovoljenje bi lahko dobili sredi leta in tako tudi začeli z obnovo.

In prav pri tem projektu ste naleteli na velik odpor tamkajšnjih stanovalcev. "Fondovci" namreč takšni prenovi nasprotujejo. A to ni osamljen primer, da občani nasprotujejo vašim odločitvam. Zanima me, kako komentirate, da so se v dosedanjem vašem mandatu oblikovale številne civilne družbe, ki menijo, da s svojimi načrti posegate tudi v njihovo bivalno okolje. Nekaterim projektom, zanimivo, nasprotuje stroka, tako arhitekti kot urbanisti.

Mislim, da je potrebno pogledati, koliko od teh civilnih iniciativ je še zdaj aktivnih. Bila je civilna iniciativa proti zapori mestnega središča. Te ni več. Če bi šli zdaj na referendum in ljudi vprašali, ali bi mestno središče spet odprli za promet, sem prepričan, da bi bilo 90 odstotkov Ljubljančanov proti. Potem je bila civilna iniciativa za ohranitev vrtičkov pri Žalah. Tudi te ni več. Ko so videli, kaj je nastalo iz neurejenih vrtičkov, ki so kazili podobo Ljubljane, jih ni bilo več. Sedaj je tam fantastičen park in prepričan sem, da ljudje to spremembo podpirajo. Še posebej tudi, ker bomo vsem tistim, ki bodo želeli imeti vrtičke, namenili 30 lokacij po vsem mestu. Če omenim Fondove bloke. Jaz sem se z njimi pogovarjal večkrat v vsem tem času. Dogovorili smo se, da bomo šli na mednarodni natečaj in izbrali smo zelo dober projekt, ampak zdaj menijo, da sporna zelenica pripada njim, kar pa ne drži. In če me vprašate, komu bolj zaupam? Zaupam stroki in to podžupanu profesorju Janezu Koželju. Njegove vrhunskost, izjemna kreativnost, estetika in pa realnost bodo vidne šele, ko ga ne bo več. In to je tista bolečina, kajti imamo1200 arhitektov in mi je logično, da ima vsak svojo željo in idejo, ampak odločil sem se za realizacijo naše vizije s Koželjem.

Pa civilna iniciativa Tržnice ne damo …

Tudi sam je ne dam. Tržnica bo po izgradnji garažne hiše še lepša. Tržnica bo tudi v prihodnje, začasno pa bo premaknjena na Pogačarjev trg.

Pa tudi mestna opozicija vam očita samovoljno in nedemokratično vodenje mesta, saj njihovih predlogov ne "upoštevate" …

Takšno sestavo mestnega sveta so izvolili Ljubljančani in temu ne moremo oporekati. Bom odgovoril raje drugače. V treh letih smo na sejah mestnega sveta obravnavali več kot 500 točk, pri tem pa ni bilo več kot pet točk, za katere je glasovala samo Lista Zorana Jankovića. In to je treba spoštovati. Se je pa velikokrat zgodilo, da so nekateri svetniki v razpravi ostro nasprotovali kakšnemu predlogu, kasneje pa so dali svoj glas za.

Očitajo vam tudi preveliko zadolževanje. Kako odgovarjate tem očitkom?

To govorijo predvsem svetniki SDS. In prav ta stranka je Ljubljani, ko je bila v vladi, v prejšnjem mandatu z zakonom o financiranju občin odvzela 60 milijonov evrov na letni ravni. Mi smo v dosedanjem mandatu izvedli za 170 milijonov evrov več projektov (skupaj jih je že več kot 500), in če upoštevamo, da smo v tem času izgubili 180 milijonov evrov, jim očitno matematika ne gre od rok. Vse to skupaj namreč znese 350 milijonov evrov, mesto pa se je v treh letih dodatno zadolžilo za 63 milijonov. Teh očitkov ne sprejemam. SDS očitno še naprej želi škodovati Ljubljani. Ne samo z neplodnimi razpravami, temveč tudi z razpravo o zakonu o glavnem mestu v državnem zboru, kjer zakonu nasprotujejo.

V vašem mandatu nenehno poudarjate pomen ureditve prometa, ki je sedaj še posebej ob konicah nemogoč, saj za prevožen kilometer potrebujemo lahko tudi pol ure. Kaj ste že naredili?

Ureditev prometa je projekt za več let, tudi desetletij. Potrebno se ga je lotiti sistematsko in po korakih. Moramo vedeti, da je prometna politika v Ljubljani zaspala v zadnjih 20 letih, na drugi strani pa se je število avtomobilov iz leta v leto povečevalo. Tako denimo v Ljubljano vsak dan vstopi 130 tisoč avtomobilov. Novo prometno politiko smo zajeli v novem prostorskem načrtu, ki predvideva predvsem tri ključne točke. Prva je že omenjeno zaprtje mestnega središča, s čimer smo naredili veliko novih peš površin.Ta peš cona je izredno velika. Konec koncev bomo imeli čez leto dni dve lepi sprehajalni poti, kjer ne bo avtomobilov, in sicer od Botaničnega vrta do Cukrarne, ter promenada Tivolski grad – Ljubljanski grad. Druga zadeva je, da na vsaki vpadnici oziroma izhodu iz vpadnice uredimo tako imenovani "park and ride" sistem, kjer lahko svoj avto cel dan pustite za en evro, ter povratno vozovnico za mestni avtobus. Ta trenutek imamo dva takšna sistema, na Dolgem mostu in Rudniku, pripravlja pa se največji v Stožicah. Tretji ukrep je širitev mestnih vpadnic, torej Dunajske, Celovške, Šmartinske in Tržaške ceste, na šest pasov. Dodatna pasova bosta namenjena le za avtobuse. Tako bomo tudi povečali potovalno hitrost javnega prevoza. Če to ne bo zadostovalo, pa lahko posežemo še po ostrejših ukrepih. To so takse za vstop v mesto. A le, če prej našteti ukrepi ne bi prinesli učinka. Ob tem urejamo sistem enosmernih ulic, ki omogočajo dodatna parkirišča, v četrtnih skupnostih pa preverjamo želje in pripravljenost stanovalcev za gradnjo parkirnih hiš pod zelenicami.

Poleg tega so velike težave v Ljubljani tudi visoke cene nepremičnin. Že v začetku mandata ste napovedali, da se bodo cene stanovanj bistveno znižale. V zadnjem letu se je ta trend cen zelo spustil, a je še vedno daleč od tistih vaših napovedanih 2000 evrov na kvadratni meter. Ste še vedno istega mnenja?

Da, saj sedaj cene za kvadratni meter od moje napovedi odstopajo le še za 15 odstotkov. Potrebno je vedeti, da sem takrat, ko sem to napovedal, vedel, da bomo sprejeli nov prostorski načrt, ki omogoča gradnjo 40 tisoč novih stanovanj in tako velika ponudba zagotovo vpliva na cene. Že sedaj, ko smo omogočili gradnjo 7 tisoč stanovanj je to vplivalo na ceno, potem pa je prišla še kriza, na katero nisem računal. Prepričan sem, da bo ob koncu mojega mandata, torej v letu 2010, cena kvadratnega metra v Ljubljani dva tisoč evrov, razen ekskluzivnih lokacij.

Za konec. Drugo leto so volitve. Ste se že odločili za ponovno kandidaturo?

Ne še. Pa nič ne špekuliram. Odločil sem se, da bom odločitev najprej sporočil svojim sodelavcem, potem pa javnosti. Moram povedati, da na tem delovnem mestu izjemno uživam, in da imam izjemne sodelavce. To je najboljša ekipa v državi in tudi širše. Pri odločitvi mi bodo pomagali tudi rezultati ankete o zadovoljstvu Ljubljančanov z mojim delom.

Vaša odločitev bo nedvomno vplivala na druge stranke, predvsem na levici. Bi si želeli, seveda če kandidirate, podporo tudi levice?

No, jaz si želim podporo vseh, ki so za razvoj Ljubljane. Kaj se bodo pa odločili na levi opciji ali levi sredini, pa je njihova zadeva.

Ne spreglejte