Petek, 11. 9. 2020, 4.00
3 leta, 7 mesecev
Zrasel je čez noč, a trdi, da ne jemlje ničesar. Kako ga ujeti na laži?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,14
10
Napihnjenec v lokalnem fitnesu, ki trdi, da je do omaraste postave prišel z nažiranjem s piščancem. Izklesani vplivnež z Instagrama, ki svojemu milijonu sledilcev prodaja program za trening, po katerem bodo videti tako kot on, obljublja. Sosedov najstniški sin, ki je po šestih mesecih treninga z utežmi neprepoznaven. So si pomagali z nedovoljenimi substancami? Razen v najočitnejših primerih je težko izvedeti zagotovo, obstaja pa nekaj pokazateljev, ki lahko izdajo uporabnika steroidov.
Je priljubljeni vplivnež, ki ga spremljate na Instagramu, vitek skozi vse leto, a se zdi, da hkrati konstantno postaja tudi večji in močnejši? Mogoče je, da mu pri ohranjanju oziroma izboljševanju postave pomaga farmacija. Berite dalje, da prepoznate še druge znake potencialne uporabe steroidov.
Nenadno opazno povečanje mišične mase
Ko nekdo tako rekoč čez noč postane ogromen, mnogi hitro pomislijo na uporabo steroidov, a to ni vedno nujno res.
Predvsem popolni začetniki v fitnesu, ki imajo solidno začrtane treninge in kakovosten režim prehrane, se pogosto zelo dobro odzovejo na stimulacijo z dvigovanjem uteži.
Začetnik (moški) lahko v prvem letu treningov pridobi od deset do 12 kilogramov čiste mišične mase oziroma skoraj kilogram na mesec. Prirast mišic se nato z vsakim letom praktično prepolovi in po petih letih ob predpostavki, da si dvigovalec uteži ne pomaga z nedovoljenimi substancami, praviloma pade na kilogram na leto.
Kako je videti izklesano telo nekoga, za katerega smo stoodstotno prepričani, da ne uporablja anabolnih steroidov? Za odgovor se je treba zazreti v preteklost, natančneje v čas, ko uporabe steroidov za namen pospeševanja rasti mišic še preprosto niso poznali. Vse tri fotografije so nastale v tem obdobju: na levi je Eugen Sandow, nemški pionir bodibildinga, ki je leta 1901 organiziral prvo tekmovanje v bodibildingu na svetu. Na sredini je ameriški mišičnjak in kasnejši filmski igralec Steve Revees, na desni pa bodibilder in kasnejši trener profesionalnih bodibilderjev Vince Gironda. Vse tri fotografije so nastale pred prodorom sintetičnih steroidov na področje bodibildinga, kar pomeni, da lahko za te tri možakarje z zelo veliko gotovostjo trdimo, da so svoje postave pridobili po naravni poti. To seveda ne pomeni, da gre za primere zgornje meje telesne pripravljenosti, ki jo je mogoče doseči brez poseganja po steroidih. Danes o načinih treninga in ustrezni prehrani namreč vemo precej več kot v časih Sandowa, Reveesa in Gironde, s tem pa je večji tudi potencial za učinkovito gradnjo mišic.
Nenadna rast mišične mase pri posameznikih, ki že imajo izkušnje z dvigovanjem uteži oziroma so že mimo stadija tako imenovane začetniške rasti, pa lahko vzbudi sum, da uporabljajo anabolne steroide.
To je dokazala študija iz leta 1996, v kateri je sodelovalo 40 telesno solidno pripravljenih prostovoljcev. Po desettedenskem obdobju enakih treningov so pri skupini moških, ki je vsak teden prejemala 600-miligramski odmerek testosterona, opazili trikrat višji prirast mišic kot pri skupini moških, ki ni prejemala testosterona. Člani prve skupine so v desetih tednih v povprečju "pognali" šest kilogramov novih mišic, člani druge pa manj kot dva kilograma.
Bradley Martyn, 31-letni ameriški vplivnež iz sveta fitnesa, ki mu na družbenih omrežjih Facebook in Instagram sledi šest milijonov ljudi, je imel po šestih letih treninga leta 2012 (levo) že precej dobro izklesano postavo. V naslednjih letih (desna fotografija je nastala leta 2016) je nato dobesedno eksplodiral in postal približno tako obsežen kot legendarni Arnold Schwazenegger v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je zmagoval na elitnih tekmovanjih v bodibildingu Mr. Olympia. Takšna preobrazba bi bila brez uporabe anabolnih steroidov tako rekoč nemogoča.
Kot dodatno zanimivost je treba omeniti še eno odkritje te študije. V njej sta namreč sodelovali še dve skupini prostovoljcev, ki nista trenirali, je pa ena skupina prejemala testosteron.
Po desetih tednih so pri članih te skupine zaznali celo večji prirast mišične mase kot pri skupini, ki je trenirala brez testosteronskega pospeška.
Visok indeks puste telesne mase
Indeks puste telesne mase v primerjavi z bolj znanim splošnim indeksom telesne mase (ITM) ob posameznikovi višini in teži upošteva še odstotek telesne maščobe.
Nogometni superzvezdnik Cristiano Ronaldo ima telo, ki mu ga zavida marsikdo, a dejstvo je, da je takšna (ali podobna) postava z osredotočanjem izključno na trening za rast mišic povsem dosegljiva tudi brez uporabe steroidov. Ronaldo namreč ni ne ogromen in ne izrazito "zrezan". Njegova postava je najverjetneje stranski učinek dolgoletnih specifičnih treningov za pripravljenost na nogometne tekme na najvišji ravni.
Posamezniki, pri katerih indeks puste telesne mase presega 25, si pri gradnji mišic morda pomagajo s steroidi. 25 je vrednost, ki so jo ameriški znanstveniki izpeljali iz vzorca dvajsetih zmagovalcev tekmovanja v bodibildingu Mr. America iz obdobja, ko je bila uporaba anabolnih steroidov še bolj izjema kot nenapisano pravilo (1939-1959).
Kakšen indeks puste telesne mase so imeli oziroma imajo nekateri najbolj znani mišičnjaki?
Arnold Schwarzenegger, verjetno najslavnejši bodibilder vseh časov, ki je po dokončnem sestopu z odra odprto govoril o uporabi steroidov, je imel v obdobju svoje najboljše telesne pripravljenosti pri 106 kilogramih, 188 centimetrih in osmih odstotkih telesne maščobe indeks okrog 27,5.
Arnold je bil na tekmovanju Mr. Olympia leta 1973 najverjetneje v življenjski formi.
Alberto Nuñez, eden najbolj znanih naravnih bodibilderjev, ki nikoli ni uporabljal anabolnih steroidov, je imel pred enim od tekmovanj pri 73 kilogramih, 175 centimetrih in okrog 5-6 odstotkih telesne maščobe indeks okrog 22,7.
Brandon Curry, lanski zmagovalec znamenitega tekmovanja v bodibildingu Mr. Olympia, pa je imel na odru pri 172 centimetrih, 115 kilogramih in dobrih devetih odstotkih telesne maščobe indeks več kot 35.
Indeks puste telesne mase sicer ni in ne more biti dokončni odgovor na vprašanje, ali nekdo samo zato, ker ima višjega od 25, zagotovo uporablja anabolne steroide.
Ena od pomanjkljivosti te metode identificiranja uporabnikov steroidov je namreč dejstvo, da izračun indeksa temelji na vzorcu profesionalnih bodibilderjev iz časa, ko so bile informacije o režimu treninga in prehranjevanja, ki je optimalen za doseganje najboljših rezultatov, bistveno bolj skope kot danes. Prav tako je kasnejša raziskava (2011) istih avtorjev, ki so postavili mejo pri indeksu 25, pokazala, da ima marsikateri uporabnik anabolnih steroidov nižji indeks.
Je pa indeks puste telesne mase lahko za prepoznavanje uporabe steroidov koristen takrat, kadar oseba, ki jo imamo na sumu, izpolnjuje tudi druge kriterije, kot je na primer hitra rast mišic v kratkem časovnem obdobju.
Genetika ali marsikdo lahko vzame vse steroide na svetu, pa ne bo nikoli videti tako
Avstralec Lee Priest velja za bodibilderja, ki ga je narava nagradila s še posebej dobrimi geni. Na levi fotografiji je star komaj 13 let, na desni pa ima pri zgolj 17 letih že postavo, kakršne večina uporabnikov fitnesa v ogledalu najverjetneje ne bo videla nikoli.
Pomemben dejavnik, ki igra veliko vlogo pri določanju največje količine mišic, ki jih lahko nase "obesi" posameznik, je biološka zapuščina njegovih staršev - genetika.
Nekdo z dobrimi genetskimi predispozicijami bo mišično maso začel pridobivati in telo oblikovati zelo hitro, po letu dni enakega treninga in režima prehrane pa bo skoraj zagotovo videti bistveno bolje od vrstnika, ki sta mu oče in mati poklonila ozka ramena in široke boke.
Tudi posamezniki s slabšo genetiko lahko sicer dosežejo zavidanja vredne postave, a bodo morali v to vložiti več truda od tistih, ki jih je narava blagoslovila z dobrim štartnim položajem.
"Tridimenzionalna" ramena in trapezi
Uporabnikom steroidov najpogosteje najprej močno narastejo ramena in trapezasti mišici (ali pogovorno trapezi).
Uporabnike steroidov pogosto izdajo izrazito okrogla in izstopajoča ramena ter ogromni trapezasti mišici.
Razlog za to je večje število androgenih receptorjev v teh mišičnih skupinah. Ko androgen, na primer hormon testosteron, eden najpogosteje uporabljanih steroidov, vstopi v telo, se nanj zaradi tega zato najbolj intenzivno in najhitreje odzovejo deltoidne mišice (ramena) in trapezi.
Če ima nekdo, za katerega menite, da uporablja steroide, tako nenadoma ramena kot krogle za kegljanje, od vratu do ušes pa se mu pneta dve trapezasti gori, imate morda prav. Mogoče pa je seveda tudi, da se je v zadnjem času zgolj bolj posvetil razvoju ramen in trapezov.
Akne
Akne se pri uporabnikih steroidov najpogosteje pojavijo na hrbtu ali pa na ramenih in trapezih - delih telesa z največ androgenimi receptorji, ki se tudi najhitreje in najbolj opazno odzovejo na začetek dodajanja steroidov.
Pojav aken je eden od stranskih učinkov dodajanja testosterona. Ta hormon lahko namreč spodbudi aktivnost lojnic, ki začnejo pospešeno izločati oljnato snov (sebum). Ta lahko začne mašiti pore, to pa povzroči nastanek aken.
Te se pri uporabnikih steroidov najpogosteje pojavijo na hrbtu in trapezih, redkeje po obrazu.
Ginekomastija
Ginekomastija je povečanje moških prsi tako, da postanejo bolj podobne ženskim dojkam. Gre za potencialni stranski učinek pretirane uporabe testosterona, ki se lahko v telesu prek procesa, imenovanega aromatizacija, začne spreminjati v ženski hormon estrogen.
Ginekomastije se je v nasprotju s pogostim (zmotnim) prepričanjem nemogoče znebiti z izgubo telesne maščobe. Edina zanesljiva rešitev je operacija.
Nekateri uporabniki steroidov zaradi tega jemljejo tudi inhibitorje, ki blokirajo pretvarjanje testosterona v estrogen.
Ginekomastijo je sicer težko opaziti, če je posameznik, ki ga sumimo uporabe steroidov, oblečen.
Enoznačnega odgovora pogosto ni
Razen v najbolj ekstremnih primernih je največkrat zelo težko in občasno tudi nepravično s stoodstotno prepričanostjo trditi, da si pri gradnji mišic nekdo pomaga s steroidi.
Sodeč po raziskavi iz leta 2014 so se z anabolnimi steroidi že srečali oziroma jih redno uporabljajo kar 3,3 odstotki svetovnega prebivalstva. Velika večina je moških.
Nekdo, ki se je dvigovanja uteži lotil metodično in z veliko mero zagnanosti ter ima do potankosti preračunan jedilnik, obenem pa je morda še blagoslovljen s solidnimi geni, bo po desetletju trdih treningov lahko zaradi vrhunske postave tarča kritik, da uporablja steroide, pa čeprav jih v resnici še nikoli ni videl niti od daleč.
Treba je poudariti, da je za takšnega posameznika obtožba, da je "na steroidih", pravzaprav velika pohvala. Nekaj namreč dela dobro, da drugi takoj pomislijo na pomoč prepovedanih substanc.
Jure Rus, eden najboljših slovenskih naravnih bodibilderjev, kar pomeni, da ne uporablja steroidov, je dober primer, kaj je mogoče doseči z dolgotrajnim trdim delom:
Po drugi strani marsikateri uporabnik anabolikov zaradi prenizke intenzivnosti treninga ali slabega prehranjevanja niti po večletnem ukvarjanju z utežmi ne bo videti, kot da je "priklopljen", če uporabimo žargonski izraz.
Dejstvo je, da povprečni uporabnik steroidov ni videti kot uporabnik steroidov. Za postavo, ki je mogoča samo s pomočjo farmacevtskih pripravkov, je treba biti tudi zelo discipliniran in osredotočen. To sta lastnosti, ki ju večina uporabnikov steroidov, ki te pogosto vidijo le kot bližnjico do velikih mišic, nima.
10