Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
29. 1. 2008,
8.00

Osveženo pred

3 leta, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Torek, 29. 1. 2008, 8.00

3 leta, 9 mesecev

Znanstveniki trdijo, da stres ne sledi razvoju – vendar imajo rešitev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Stres ni stranski pojav sodobnega časa, temveč prirojen mehanizem, ki človeku omogoča, da se sooča s pritiski iz okolja.

Stres ni samo beseda, s katero se srečujemo vedno pogosteje, zato da opišemo, kako naporni so naši delovni dnevi, temveč predstavlja eno izmed osnovnih reakcij, zaradi katere je človek preživel vse do danes. Sliši se skoraj neverjetno, da nam je prav stres omogočil, da smo kot človeška vrsta lahko preživeli, saj vedno več ljudi pravi, da jih stres »ubija«, da je ritem v službi vse hitrejši in da so njihovi urniki vse bolj polni.

Stres je, kot stanje organizma, pri človeku prisoten vse od prazgodovine. Stres je v osnovi koristna reakcija in ne pomeni nič slabega, če se sproži takrat, ko smo zares v nevarnosti. V prazgodovini so bile te nevarnosti bolj očitne (renčanje medveda, obdobja mraza in posledično stradanje), kot pa so danes. Ko se sproži stres brez razloga, to pomeni nepotrebno in škodljivo obremenitev za naše telo. Danes stresne situacije praviloma niso življenjsko nevarne, ampak so povezane z zamujanjem, prenatrpanimi urniki, prometnimi zamaški in številnimi zahtevami. Prav zaradi tega, ker so se življenjske razmere spremenile, stresni odziv pa je ostal enak, je stres danes bolj škodljiv, kot pa je bil včasih.

Znanstveniki tako trdijo, da stres ni sledil družbenemu razvoju. V laboratorijih francoske Univerze Nancy so dvanajst let posvetili raziskovanju stresa pri sodobnem človeku in razvijanju učinkovine, s katero si lahko pomagamo. S posebnim postopkom jim je iz mleka uspelo izolirati učinkovino – beljakovino iz desetih aminokislin. Učinkovina, ki jo na slovenskem tržišču lahko kupimo kot prehransko dopolnilo Dominor, je vodilni evropski dosežek na področju prehranskih dopolnil. Zaradi svojega revolucionarnega in inventivnega delovanja je Dominorjeva učinkovina leta 2004 dobila prestižno evropsko nagrado HIE. Deluje tako, da ohranja ravnovesje v možganih tudi takrat, ko smo v stresu. Ker se ravnovesje v možganih ne poruši, v stresnih situacijah ohranimo »mirno kri«, naše telo pa ne sproži stresa brez razloga. Naši možgani tako ne zaženejo panike, zato ostanemo osredotočeni, mirni in nimamo občutka, da nam stvari polzijo iz rok. Znanstveniki verjamejo, da Dominorjeva učinkovina predstavlja dolgoročno rešitev, saj smo ljudje do zdaj zgolj navidezno in kratkoročno odpravljali stresne situacije, ki se zaradi tega še poglabljajo in dolgoročno škodujejo.

Ne spreglejte