Petek, 29. 9. 2017, 19.46
6 let, 7 mesecev
Kakšno je življenje po možganski kapi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
Možganska kap prizadene tudi bolnikove bližnje. Družino in prijatelje, družbene skupnosti in delovno okolje. Lahko jo preprečimo z zdravim načinom življenja, a če se že zgodi najhujše, se lahko bolezen vidno izboljša, če bolnika obravnavajo v specializirani enoti za možgansko kap in rehabilitacijo.
Video: Planet TV
Resda možganska kap fizično prizadene samo enega človeka, vendar ob tem trpijo tudi vsi njegovi najbližji. Takšna bolezen ne pride in gre, ampak ostane. In s seboj prinese velike omejitve, tako za bolnika kot za sorodnike.
Svojci in prijatelji velikokrat o možganski kapi vedo zelo malo, o tem, kako skrbeti za nekoga, ki jo je preživel, pa tako rekoč ničesar. Skrb je naporna tako na čustveni kot fizični ravni, zato je zelo pomembno, da so svojci že od začetka vpeti v proces rehabilitacije. Še pomembneje pa je, da se naučijo, kakšno je življenje z bolnikom zunaj rehabilitacijskega centra.
Ponovno vključevanje v družbo po možganski kapi je velik izziv
Vrniti se v staro okolje z omejenimi možnostmi in se popolnoma ločiti od starega življenja je nekaj, česar si večina od nas ne more niti predstavljati. Najbolj zahtevno pa je, ko prizadeti okreva sam.
"Kadar svojcev ni, je pacient sam in takrat je še večja vloga socialne delavke, da ga podkrepi in da se zares poveže z vsemi zunanjimi inštitucijami, da človek sploh lahko pride nazaj v svoje okolje ali pa v kakšno drugo," pravi socialna delavka Ina Knez.
Izzivi za socialne delavce
Socialni položaj enega bolnika ni skoraj nikoli enak položaju drugega, zato so področja, s katerimi se ukvarja socialna delavka, zelo široka. Pogosto se v življenje bolnika tako močno vplete, da o njegovi zgodbi razmišlja tudi doma.
"Vsekakor se te stvari dotaknejo, saj smo vsi krvavi pod kožo. To so težke izkušnje, težke razmere. Včasih je težko gledati vse te zgodbe, ampak nekako je treba najti moči. Ko pa tudi pacienti vidijo, da zmorejo, da bo šlo, je tudi nam lažje. So ovire, ampak tudi s temi ovirami je na drugačen način življenje mogoče nadaljevati," pravi Knezova.
