Četrtek, 4. 5. 2017, 7.00
7 let, 11 mesecev
Vsak četrti otrok je alergik – je tudi vaš?
Da bi razjasnili dileme in pogosto zmotna prepričanja o alergijah, smo se za pojasnila obrnili na alergologa. Preverili smo tudi, kako z otrokom ob znakih alergije čim hitreje do specialista.
V želji, da bi si ob prvem sumu, da ima otrok alergijo, čim prej odgovorili na vsa vprašanja, si starši pomagajo z zapisi, ki so pogosto zavajajoči ali celo napačni. Sogovornika prim. mag. Nikša Šegota, dr. med., spec. internist pulmolog, in prim. mag. Brane Mežnar, dr. med., specialist internist alergolog in pulmolog, sta izpostavila in pojasnila najpogostejša prepričanja o alergijah, ki jih slišita od pacientov.
#1: Ker nihče od staršev ni alergičen, tudi otrok ne bo. NE DRŽI
Odsotnost alergije pri obeh starših ne pomeni nujno, da tudi otrok ne bo alergičen. Je pa res, da je verjetnost nastanka alergije pri takem otroku manjša. Če sta oba starša alergika, je statistična verjetnost pojava ene od oblik alergije pri otroku med 50 in 60 odstotki.
#2: Stanovanje imamo preveč očiščeno, zato je otrok alergičen. NE DRŽI
Čisto stanovanje ob normalnih življenjskih okoliščinah zagotovo ni vzrok za nastanek otrokovih alergij.
#3: Če si alergičen na mleko, pomeni, da ne moreš prebaviti laktoze (laktozna intoleranca). NE DRŽI
Alergija na mleko in intoleranca za laktozo sta dve različni stvari. Pri alergiji na mleko gre za alergijsko reakcijo na eno od številnih sestavin v mleku in je razmeroma redka. Pri laktozni intoleranci pa gre za pomanjkanje snovi (encimov) za razgradnjo laktoze (mlečne sestavine) ter se večinoma z rastjo in razvojem otroka normalizira ali vsaj izboljša.
#4: Otroci do prvega leta starosti naj ne bi uživali visokoalergene hrane. DRŽI
Vsekakor v prvem letu otroka ni priporočljivo hraniti s hrano, ki vsebuje alergogene snovi (lešniki, arašidi, sladila, različni dodatki ...). Pri tem je najkoristneje upoštevati navodila pediatrov, postopno uvajati hrano, prilagajati količino in vrsto hrane ter spremljati otrokove reakcije.
#5: Mojemu otroku piska v pljučih, torej je astmatik. NE DRŽI
Piskanje je eden od simptomov astme, prav tako pa tudi alergije in prehladov. Pri približno dveh tretjinah ljudi je astma alergijskega izvora. Povzročajo jo inhalacijski alergeni, torej tisti, ki jih vdihujemo (prah, pršica, pelod ...). Takšno stanje se pogosto ponavlja, zdraviti pa ga je treba bodisi z zdravili bodisi z imunoterapijo.
Infekti (okužbe dihal) in astma so na neki način povezani, saj podobno delujejo na pljuča. Zato to dvoje ni vedno lahko ločiti. Če nekdo kašlja, mu piska v pljučih, ima občutek dušenja, je lahko preprosto prehlajen, v njegovih pljučih se nabira sluz in organizem ga želi izločiti. Vendar pa lahko neko prehladno stanje, ki povzroči vnetje dihalnih poti, zaradi neustreznega zdravljenja sčasoma povzroči astmo, čeprav ta nima izvora v alergenih. Tak tip astme je dokaj redek. Preiskave, čas in včasih uporaba nekaterih zdravil pokažejo, za kaj gre.
Pri otrocih je težko takoj potrditi, kaj točno je vzrok za piskanje v pljučih. Za odrasle obstaja kar nekaj preiskav, ki sum, da gre za astmo (alergijsko ali nealergijsko), potrdijo ali zavržejo. Otroci pa takšne teste težko opravljajo, zato je pot ugotavljanja daljša.
Kako najhitreje do zdravstvene obravnave pri specialistu?
Pregled pri alergologu je nujen in koristen, če se bolnikove težave ponavljajo ali celo stopnjujejo. Odločitev o napotitvi k alergologu sprejmejo osebni zdravnik (pri otroku pediater), ki predlaga obisk specialista, in otrokovi starši.
Da bi do izbranih specialistov alergologije in pulmologije ter potrebne diagnoze in oskrbe prišli hitreje, lahko svoje otroke zavarujete v okviru družinske oblike zavarovanja Specialisti+ Triglav, Zdravstvene zavarovalnice. Tako boste pri alergologu prej kot v treh tednih, zavarovalnica pa bo plačala tudi stroške pregleda in pripadajočih dodatnih zdravstvenih storitev.
