Sobota, 18. 8. 2018, 10.00
7 mesecev, 1 teden
Intervju z nevrofizioterapevtko za razvoj otrok Jožico Potrč
Velike napake, ki jih delajo starši #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,17
2
Prvo leto življenja je eno izmed najpomembnejših v otrokovem gibalnem razvoju. Kot pravi nevrofizioterapevtka Jožica Potrč, ki ima za sabo že več kot 35 let izkušenj na področju otrokovega razvoja, starši delajo veliko napak. Od tega, da se pred drugimi hvalijo, koliko časa prej je shodil njihov otrok, do postavljanja v položaje, ki za otrokovo razvojno stopnjo niso primerni. Pravi, da je najbolj pomembno ravno to, da pustimo otroka na tleh. ''Gibalni razvoj se ne bo nikoli zgodil v vozičkih,'' dodaja.
Kot uveljavljena nevrofizioterapevtka imate bogate izkušnje na področju razvoja dojenčkov in otrok. Kateri dejavniki vplivajo na gibalni razvoj, da so nekateri otroci hitrejši in spretnejši kot drugi?
Jožica pravi, da si starši želijo prehitevati razvojne mejnike, s tem pa škodijo gibalnemu razvoju otroka.
Kar nas dela takšne, kot smo, je naš genetski zapis. Ta nam pomaga, da se razvijemo v odraslega človeka. To je tudi glavna stvar, ki pomaga pri razvoju gibalnosti. Seveda pa odigra veliko vlogo tudi okolje.
Kako pomembno je, da pri razvoju pomaga fizioterapevt ali pa drug strokovnjak?
Zavedati se je treba, da se še pred leti ni s tem nihče ukvarjal, otroci pa so prav tako normalno zrasli. Če vemo, da ima naš gibalni sistem vse potrebno za to, da se ustrezno gibalno razvijemo, potem strokovnjaka ne potrebujemo. Če pa pogledamo širše in se zavedamo, da so vplivi okolja zelo pomembni, pa je strokovnjak zaželen. Z dobrimi vplivi okolja in fizioterapevti lahko razvijamo kvaliteto. Je pa res, da otrok shodi tudi brez naše pomoči.
Če se otroku razvije stopalo po normalni poti, ni potrebe, da bi ga obuvali v trda obuvala, pravi Potrčeva.
Starši pri gibalnem razvoju svojega otroka včasih nevede storijo napake. Katere so najpogostejše?
Prva napaka v najbolj zgodnem obdobju je, da otroka prehitro postavimo v pokončni položaj. Zaradi tega se lahko hrbtenica postavi v nepravilne položaje. Druga napaka je, da starši prehitevajo razvojne mejnike in se celo hvalijo, da njihov otrok že hodi, medtem ko drugi ne, kar je danes zelo priljubljeno. Kot tretjo napako pa bi opozorila na preveliko uporabo različnih pripomočkov, kot so na primer hojice, ki nikakor ne spadajo v zdrav gibalni razvoj.
Starši otroke predolgo pustijo v vozičkih in se ne zavedajo, da gibalni razvoj steče na tleh.
Lahko starši interpretirajo kot uspeh to, da je otrok shodil pri devetih mesecih?
Otrok, ki shodi pri devetih mesecih, ima lahko veliko več težav s stabilnostjo in ravnotežjem kot nekdo, ki je shodil pri 15 mesecih in se naučil padanja. Zlata medalja ni vedno za tiste, ki shodijo prvi. Kobacanje je vrhunec otrokovega gibalnega razvoja.
Razvojna meja, pri kateri naj bi otrok shodil, je 18 mesecev.
Zakaj pa je tako pomembno ravno kobacanje?
To je edino obdobje v življenju, ko smo postavljeni na vse štiri, ko so dlani in kolena na tleh, kjer se otrok nauči koordiniranega gibanja. Delajo kolki, ramenski obroč, razvijajo se mišice, dober trening je tudi za oči in usmerjen pogled.
Kdaj pa je najbolj ustrezen čas, da otrok shodi?
Meja je pri 18 mesecih, takrat je dobro, da otrok shodi tudi zaradi svojega duševnega zdravja. Igrače, ki se dobijo v namen, da jih otrok potiska in hodi za njimi, niso primerne za razvoj, saj so zanj prehitre in mu enostavno bežijo.
To, da se otrok najprej preobrača in kobaca, šele potem pa shodi, bi moralo biti zlato pravilo.
Včasih so starši kupovali hojice, kako pa je z njihovo uporabo danes? Jih priporočate?
Če bi lahko, bi jih prepovedala. Niti pod razno niso primerne. Otroka dajo starši v hojico, še preden bi poskušal vstajati sam. Številnim otrokom je seveda hojica všeč, saj se lahko v njej odrivajo. Pride pa do položajev, ki so izredno slabi za razvoj kolkov in ledvenega dela hrbtenica.
Kaj pa nosilke?
Nisem proti nosilkam in včasih pridejo mamicam zelo prav. Ampak naše ženske se gibajo drugače, kot so se afriške ženske. Naše mamice se z nosilkami sprehajajo, zato je otrok ves čas v enakem položaju. So pa dobrodošle kot pomoč mamam in njihovim otrokom, ki so bolj jokavi in potrebujejo mamino bližino ves čas. Sprejemljivo je, če je dnevno otrok v nosilki okoli 20 minut.
Nosilke današnje ženske uporabljajo kot pripomoček za sprehajanje. ''Naše ženske niso kot afriške,'' pri drugačnem slogu življenja, ki ga veliko žensk želi posnemati, opozarja Potrčeva.
Danes so priljubljeni tudi kengurujčki.
Koristni so, ko je čas zanje. Takrat, ko je otrok že blizu sedenja in nadzira svoje telo, niso pa za novorojenčke.
Ko otrok shodi, starši hitro posežejo po prvi obutvi. Kaj priporočate?
Obuvalo mora biti takšno, kot ga otrok potrebuje. Če je hoja dobra, ga otrok še ne potrebuje v istem trenutku, ko je shodil. Obuvala mu damo zato, da ga prilagodimo na naš življenjski slog. Če pa se izkaže, da stopalo ni dobro oblikovano, pa lahko posežemo po obutvi in različni trdoti podplatov že prej kot sicer.
2