Sreda, 16. 1. 2019, 16.59
5 let, 3 mesece
To je hrana, ki je nujna v zimskih mesecih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,46
Pozimi, ko na nas prežijo številna sezonska obolenja, je še posebej pomembno, da uživamo živila, s katerimi podpremo svoj imunski sistem. Vsi vemo, da je vitamin C, ki ga najdemo v agrumih, kiviju, papriki in še nekateri drugi hrani, nepogrešljiv, a obstaja tudi nekaj malo manj znanih načinov za krepitev odpornosti s hrano, ki bi morala biti v zimskih dneh nepogrešljiva.
Ingver deluje protivnetno ter je dobrodošlo živilo v boju proti prehladu, gripi, vnetemu grlu in drugim sezonskim obolenjem.
Ingver
Ta precej pekoča začimbna rastlina se že vrsto let uporablja tako v kulinariki kot zdravstvu. Kitajski filozof Konfucij je ingver menda nadvse cenil in celo dodajal k skorajda vsaki jedi, ki jo je pripravljal. Ima namreč številne zdravilne učinke, saj je bogat vir vitaminov in mineralov ter antioksidantov, ki nase vežejo škodljive proste radikale v našem telesu (ti pa povzročajo mnoge slabe reakcije, med drugim lahko vodijo tudi k nastanku rakavih obolenj).
V zimskih mesecih je še posebej dobrodošel, saj vsebuje učinkovine, ki delujejo protivnetno ter uničujejo bakterije in viruse v našem organizmu. Pomaga pri lajšanju simptomov prehladnih obolenj, vnetem grlu, tudi pri povišani telesni temperaturi.
Ingver ima več aktivnih sestavin, ena od pomembnih je tako imenovani gingerol, ki daje ingverju njegov tipičen oster okus, pojasnjuje nutricionistka Mojca Cepuš in dodaja: "Ingver lahko uživate svež ali posušen. Suh ingver je trikrat močnejši in učinkovitejši od svežega ingverja, saj korenina ingverja vsebuje tudi precej vode. En gram suhega ingverja je enak trem gramom svežega."
Če torej raje posegate po suhi različici te vse bolj priljubljene pekoče rastline, bodite pozorni na njen izvor. Priporočljivo je izbrati bio ingver oziroma tistega, ki prihaja iz Peruja, ne iz Kitajske. Razlog za to je drugačen način predelave, pojasnjuje sogovornica.
Fermentirana hrana, kot je na primer kislo zelje, vsebuje veliko probiotičnih kultur, ki so nujne za zdravo črevesje in posledično za dobro imunsko odpornost.
Kislo zelje in kisla repa
Kislo zelje in kisla repa veljata za fermentirano hrano, torej za hrano, ki so ji bakterije in kvasovke spremenile sestavo. Ogljikovi hidrati v fermentiranem živilu razpadejo na manjše, lažje prebavljive dele, poleg tega takšno živilo vsebuje ogromno dobrih bakterij, ki so nujne za naš prebavni trakt.
Veliko ljudi se namreč še vedno ne zaveda tega, da večina našega imunskega sistema izvira prav iz zdravega črevesja. Če tam prevladuje več dobrih kot slabih bakterij, lahko naše telo iz zaužite hrane vsrka vse potrebne vitamine in minerale ter preostale za normalno delovanje nujne stvari. Torej lahko naš imunski sistem dobro opravlja svoje poslanstvo – se bori z virusi in bakterijami, ki pridejo v naše telo. Za dobro odpornost je tako nujno poskrbeti za zdravo črevesno floro.
"Raziskave zadnjih petih let so pokazale še eno pomembno vlogo dobrih bakterij v črevesju, namreč da vplivajo tudi na naše razpoloženje. Povedano malo drugače, naše črevesje komunicira z možgani, mu pošilja določene signale. Pomembno je, da zato tam živijo prave, dobre bakterije, kot jim pravimo. Tako številni psihoterapevti v zadnjih letih pri zdravljenju depresije svetujejo tudi redno vnašanje probiotičnih kultur v prehrano," z zanimivim podatkom postreže nutricionistka Mojca Cepuš.
To lahko dosežemo tako, da vsak daj jemljemo v lekarni kupljene probiotične pripravke ali pa preprosto vsak dan poskrbimo, da se na našem jedilniku znajdejo naravni probiotiki, kot so kefir, probiotični jogurti, kislo zelje, kisla repa in druga fermentirana hrana. "Če fermentirano hrano kupujemo v trgovini, na deklaraciji preverimo, da je fermentirana na pravi način. Lahko pa zelenjavo, kot sta zelje in repa, sami povsem preprosto kisamo doma. Narezano zelje ali repo damo v steklen kozarec za vlaganje, čez nalijemo slano vodo, pokrijemo s kuhinjsko krpo, ne z zamaškom ter pustimo približno dva tedna," še pojasni sogovornica.
Česen vsi dobro poznamo kot naravni antibiotik.
Česen
Verjetno že vsi dobro vemo, da česen velja za naravni antibiotik in da je posledično nepogrešljiv v kulinariki. Deluje protivnetno in protibakterijsko, čisti dihalne poti, pomaga pri vnetju žrela ter je dobrodošel zaveznik v boju proti prehladom, gripi in drugim sezonskim obolenjem. Ne nazadnje pozimi, ko na nas prežijo tudi številni trebušni virusi, ni zanemarljiv podatek, da česen odpravlja neželene črevesne zajedavce.
Njegove zdravilne učinkovine seveda najbolj delujejo, če zaužijemo kar svež česen (ne termično obdelanega) ali česen v prahu. To je še posebej pri otrocih pogosto misija nemogoče, zato potrebujemo malce iznajdljivosti. Stroke česna drobno nasekljajte ali jih strite ter dodajte v kakšne otrokom ljube namaze ali na solato. Ali še lažje, uporabite mleti česen. Seveda pa je tudi tukaj pomembno, da pazite na izvor, kar je pri česnu veliko lažje kot pri ingverju, saj v Sloveniji sami pridelamo ogromne količine česa.
Tako kot ingver ima tudi janež antiseptične učinke ter je koristen v boju proti prehladu in kašlju.
Janež
Janež je morda še manj znan po svojih koristnih učinkih na naše zdravje kot ingver. Predvsem novopečene mamice ga poznajo kot eno od sestavin v čaju za novorojenčke, ki pomaga pri kolikah (krčih) in lajša prebavne težave, kot so napenjanje. A janež je veliko več kot le prijatelj razdražene prebave. Tako kot ingver ima tudi janež antiseptične učinke ter je koristen v boju proti prehladu in kašlju. Pomaga namreč pri redčenju sluzi v dihalih in izkašljevanju. Poleg tega, da olajša izkašljevanje in blaži tudi zelo dušeč kašelj, razkužuje dihala.
Granatno jabolko je predvsem bogato z vitaminom K.
Granatno jabolko
Granatno jabolko je tako po videzu kot po načinu uživanja zelo poseben sadež. Pri njem se namreč jedo živo rdeča zrna v notranjosti sadeža. Nekateri zrna pregriznejo, ven posesajo njihov sok in nato lupino izpljunejo, drugi zrna pregrizejo in jih pojedo z membrano vred. To ni nič slabega, saj so prav lupinice zrn bogate z vlakninami, ki blagodejno vplivajo na prebavo.
Sok zrn granatnega jabolka je bogat z vitamini C, K in B, zaradi česar je še kako dobrodošlo živilo v zimskih dneh, da z njim dodatno podpremo delovanje imunskega sistema, ki se bori z virusi in bakterijami.
Še nekaj zanimivih informacij o vsebnosti vitaminov v živilih si lahko ogledate v razpredelnicah spodaj.
