Ste prepričani, da vaše telo ni zakisano?

Vaše telo je najverjetneje zakisano. Za to so krive sodobne potrošniške prehranjevalne navade.

1 / 3

Foto: Thinkstock

2 / 3

Foto: Thinkstock

3 / 3

Foto: Thinkstock

Ali res veste, kakšen vpliv ima sodoben način prehranjevanja na vaše telo? Tisti, ki jedo vso hrano, ki jo ponujajo supermarketi, imajo nedvomno povečano zakisanost v telesu, nam je razložil Marjan Korez, ustanovitelj Živa centra v Ljubljani, ki se je med drugim izobraževal o prehranski disciplini in o tem izvaja terapije, delavnice in predavanja.

"Če kdo potrebuje dejanske dokaze, si lahko izmeri pH z lakmusovim papirjem ali digitalnim merilcem. Pri tem je seveda vprašanje interpretacije, koliko naj bi prava pH-vrednost sploh bila. Kislost oziroma bazičnost presnove je regulator telesa, ki se vseskozi spreminja, in to po principu samoregulacije. Težave nastanejo, ko pH presnove ne regulira več in blaži fina nihanja neravnovesij. V bistvu je zakisanost telesa drugo ime za težave z imunskim sistemom," razloži Korez, ki je prepričan, da o zakisanosti verjetno sploh ne bi razpravljali, če ljudje ne bi imeli zdravstvenih težav, na katere uradna medicina nima odgovorov.

Kakšne posledice ima zakisanost na naše počutje? Zakisanost se kaže predvsem v dolgotrajnem slabem počutju, konstantnem nemiru in slabem spanju. Pogosto se zgodi, pravi Korez, da zdravniki kljub obsežnim preiskavam ne najdejo vzroka za poslabšano zdravstveno stanje, ki ga potem zdravijo s pomočjo farmacije, ki pa ne rešuje vzrokov. "Ljudje danes pač nismo vzgojeni, da bi sami poskušali pomisliti o težavah in jih odpraviti."

"Glede na okoliščine je slabo počutje s porušenim imunskim sistemom in presnovo, ki mu pravimo zakisanost, popolnoma normalna posledica današnjega življenja in prehranjevanja. Slabega počutja danes ne imenujemo bolezensko stanje in ga tudi nima smisla opisovati. Vsak ve, kdaj se slabo počuti, in če to traja dlje časa, bi rad to razrešil. Tukaj pa nastane težava. Kdo pomaga reševati slabo počutje? Zdravnik, psihiater ali ljubimec?"

Kako odpraviti posledice zakisanosti? Skrivnost je v drugačnem načinu prehranjevanja, zelo pomembno je tudi ustrezno čiščenje telesa (klistir, post, aerobno gibanje), ki bi ga morali opraviti dvakrat letno. "Samoopazovanje in korigiranje prehrane ter uporaba čistilnih tehnik telesa bi morali biti del osnovne izobrazbe vseh ljudi. Ker temu ni tako, se mora odrasla oseba tega naučiti. Potem ko razviješ samoopazovanje, individualno prehransko disciplino, redno aerobno aktivnost in periodično čiščenje, lahko vzdržuješ in moraš sam vzdrževati preventivne in korekcijske postopke za lastno zdravje."

Korez sicer poudarja, da je sprememba prehrane zelo pomembna, vendar ni dovolj: "Treba je ugotoviti individualne značilnosti osebe, ki potrebuje pomoč. Pri odpovedi določene hrane, ki povzroča zakisanost, se je treba zavedati tudi procesa čiščenja. Takšna hrana namreč na telo deluje kot lažja oblika odvisnosti in povzroča tudi reakcije pri odpravljanju. Teh reakcij se je pred odpovedjo treba zavedati in se na njih pripraviti."

Je dovolj, da v naš jedilnik vključimo več živil, ki delujejo bazično? To je prav gotovo dober začetek in dovolj dober ukrep, da ustavimo slabšanje stanja. "Vsako individualno raziskovanje je dobrodošlo in prinaša izkušnje, ki pa za razliko od jemanja zdravil nimajo katastrofičnih stranskih posledic. Pri tem bi poudaril, da je uporaba ekoloških živil ključna usmeritev, ker so konvencionalna živila že tako obremenjena s pesticidi in brez življenjske energije, da tudi če so s seznama bazičnih živil, ne bodo prispevala k doseganju ravnovesja."

Hrana, ki deluje bazično To je večina sadja in zelenjave, ki pa morata biti sveža in biološko predelana. Pomembno je, da ju ne mešamo skupaj. Ne zanašajte se na okus hrane: če je sadež kisel, še ne pomeni, da ni bazičen. Sokovi iz agrumov pomagajo pri čiščenju sluzi v prebavnem traktu, na tešče delujejo kot odlično bazično sredstvo. Pomembno je, da agrume vedno zaužijemo posebej in jih ne mešamo z drugimi živili. Bazično sadje: jagode, marelica, avokado, banana, češnje, sveži kokos, suhi datlji, suhe fige, grenivka, limona, limeta, nektarine, pomaranče, breskve, rozine, maline, rabarbara, melona in lubenica. Bazična zelenjava: ječmenova trava, pesa, brokoli, zelje, korenček, cvetača, zelena, blitva, špinača, kumara, regrat, jajčevec, fermentirana zelenjava, česen, zeleni fižol, grah, koleraba, solata, gobe, čebula, pastinak, buča, redkev, morska zelenjava, kalčki, sladki krompir, paradižnik in vodna kreša. Bazična olja: avokadovo olje, kokosovo olje, koruzno olje, mandljevo olje, olivno olje, repično olje, ricinusovo olje, sezamovo olje, sojino olje, sončnično olje in žafranovo olje. Med žiti gre izpostaviti proso, med oreščki pa delujejo bazično samo mandeljni, pinjole in lešniki.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano