Spoznaj svoje številke – poznaj svoj krvni tlak

Ljubljana, 17. 5. 2017 -  Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek tihi ubijalec, saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo, nezdravljena pa lahko povzroči zelo resne posledice, kot sta srčni ali možganski infarkt ter odpoved srca in ledvic.

Starejši par Foto: Thinkstock

Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel, bolezen pa se vse pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih. Ob svetovnem dnevu hipertenzije tako strokovnjaki opozarjajo na pomen ozaveščenosti o nevarnosti hipertenzije in konstantnega spremljanja lastnih vrednosti krvnega tlaka.

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen sodobnega človeka in dosega razsežnosti svetovne epidemije. Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 določila 17. maj za svetovni dan hipertenzije. Slovenija se je gibanju, ki v obdobju 2013-2018 deluje pod sloganom Spoznaj svoje številke – poznaj svoj krvni tlak, priključila že na samem začetku. Cilj akcije je povečati zavedanje svetovne populacije o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka.

Letos se Slovenija svetovni akciji ozaveščanja o problematiki in resnosti posledic nezdravljene hipertenzije pridružuje z akcijo Maj mesec meritev 2017, v okviru katere ves maj v zdravstvenih ustanovah in lekarnah po vsej Sloveniji potekajo brezplačne meritve krvnega tlaka. Z množico pridobljenih anonimnih podatkov želijo strokovnjaki predstaviti pomen poznavanja svojega krvnega tlaka ter spodbuditi pristojne, da z ukrepi izboljšajo možnosti in lokalne razmere za dostopnost do preverjanja krvnega tlaka, da bi tako zmanjšali breme hipertenzije. Na spletni strani hipertenzija.org je udeležencem meritev na voljo tudi anonimni spletni vprašalnik, ki ga lahko izpolnijo ter tako prispevajo k zbiranju podatkov in ozaveščanju o problematiki. V akciji ob svetovnem dnevu hipertenzije 2017 v Sloveniji poleg Združenja za hipertenzijo sodelujejo Združenje zdravnikov družinske medicine, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Lekarniška zbornica Slovenije in Univerzitetni klinični center Ljubljana. Projekt ob svetovnem dnevu hipertenzije podpira tudi Krka, d.d., Novo mesto.

Na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu hipertenzije so najuglednejši predstavniki stroke spregovorili o razsežnostih problema hipertenzije v Sloveniji in o načinih obvladovanja te bolezni:

  • asist .dr. Jana Brguljan-Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo, je predstavila nevarnost hipertenzije, tihega ubijalca;
  • mag. Primož Dolenc, dr. med., s  Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana, je predstavil rezultate akcije meritev krvnega tlaka ob svetovnem dnevu v letu 2016;
  • Ernica Jovanović, dipl. med. ses., glavna med. sestra KO za hipertenzijo. je izpostavila pomen dela in partnerskega odnosa medicinske sestre s pacienti KO za hipertenzijo;
  • izred. prof. Marija Petek-Šter, dr. med., spec. druž. med. (Zdravstveni dom Trebnje), je spregovorila o vlogi družinskih zdravnikov pri obravnavi bolnikov s povišanim krvnim tlakom;
  • prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž. živ. tehnol. (Nacionalni inštitut za javno zdravje), je opozorila na nevarnost pretiranega vnosa soli v prehrano;
  • Ivanka Brus, mag. farm., spec. (Lekarniška zbornica Slovenije), je poudarila pomen lekarniške skrbi za hipertenzijo in predstavila vlogo farmacevta;
  • doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med. (Klinični oddelek za nefrologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana), je opozorila na dejstvo, da je hipertenzija vedno večja težava pri otrocih;
  • Nina Božič, dr. med., specializantka (Klinični oddelek za hipertenzijo, UKC Ljubljana), je predstavila akcijo MMM2017 – mesec meritev maj 2017.

Novinarske konference se je udeležil tudi Jurij Čižmek, bolnik Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana, ki je predstavil osebno izkušnjo z nevarno hipertenzijo.

Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti odrasel človek na svetu oz. 1,8 milijarde ljudi. Skrb vzbujajo tudi podatki, da ima povišan krvni tlak danes že skoraj 50 odstotkov odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka.

Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4.400 ljudi na leto, okoli 2.100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5.000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre. Hipertenzija je sicer odgovorna za približno 9,4 milijona smrti vsako leto, visok krvni tlak pa je vedno pogostejša težava tudi pri otrocih. V veliki meri se vzroke za hipertenzijo da razložiti z dejavniki okolja, kot so prevelika teža, pretiran vnos alkohola in kuhinjske soli ter pomanjkanje telesne aktivnosti. Več vrst zdravil dokazano učinkovito zniža krvni tlak, da preprečimo neželene srčno-žilne zaplete zvišanega krvnega tlaka. Čeprav so ta zdravila dosegljiva, globalni podatki nakazujejo, da se manj kot polovica ljudi, ki imajo zvišan krvni tlak, tega tudi zaveda. Med tistimi, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, jih ima manj kot tretjina urejen krvni tlak po zdaj veljavnih priporočilih ciljnih vrednosti.

Dodatne informacije: Majda Dodevska, predstavnica za odnose z javnostmi, slovensko Združenje za hipertenzijo, 031 226 676

Izjave udeležencev novinarske konference:

asist.dr. Jana Brguljan-Hitij, dr. med.
Predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo

"Pojavnost hipertenzije v svetu se bo zviševala, ne zniževala, Slovenija pa temu trendu sledi. Vzrokov za hipertenzijo je več - genetika in starost, na kateri ne moremo vplivati, ter nezdrav način življenja. Na zadnji vzrok lahko zelo vplivamo - morali bi se več gibati, ohranjati normalno težo in uživati čim manj soli. S tem lahko veliko naredimo sami in preprečimo nastanek hipertenzije kljub genetski predispoziciji. Posledice nezdravljene hipertenzije so lahko usodne, saj lahko pride do možganskega ali srčnega infarkta, odpovedi tako srca kot tudi ledvic, z nezdravljenim krvnim tlakom pa je močno povezana tudi demenca. Pomembno je, da svoj krvni tlak redno spremljamo in da s kakovostnimi merilniki krvnega tlaka tudi doma sami izvajamo meritve. Na ta način lahko hipertenzijo pravočasno prepoznamo in jo zdravimo. Če samo za dva mm znižamo krvni tlak, tveganje za umrljivost zaradi ishemične bolezni srca zmanjšamo za sedem odstotkov, tveganje za umrljivost zaradi možganske kapi pa kar za deset odstotkov!"
mag. Primož Dolenc, dr. med.,
Klinični oddelek za hipertenzijo UKC Ljubljana

"Vsako leto ob svetovnem dnevu hipertenzije preverjamo vrednosti krvnega tlaka pri udeležencih akcije. V lanskem letu je bil odziv zelo dober, v enem tednu smo pridobili 2.600 meritev. Podatki so pokazali, da je hipertenzija v Sloveniji pogosta, saj jo ima skoraj polovica odraslih. Rezultati so podobni kot pri usmerjenih epidemioloških raziskavah, zato menimo, da nam meritve, opravljene ob svetovnem dnevu hipertenzije, precej povejo o stanju hipertenzije v Sloveniji. Lani smo odkrili veliko udeležencev, ki so imeli visok krvni tlak, vendar se niso zdravili, precej visok pa je bil tudi odstotek tistih, ki se zaradi hipertenzije zdravijo, pa imajo kljub temu visok krvni pritisk (59 odstotkov).
prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž. živ. tehnol.
Nacionalni inštitut za javno zdravje

"Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot so čezmerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, čezmerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost. Sicer pa je povišan krvni tlak kronična bolezen, ki zahteva dosledno zdravljenje do konca življenj, pomemben del učinkovitejšega zdravljenja pa je seveda tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga. Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti zunaj doma. Zato je bil v letu 2010 sprejet prvi akcijski načrt za zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije in prvi uspehi so se že pokazali, saj se je vnos soli pri odraslih po zadnjih raziskavah  v petletnem obdobju zmanjšal za devet odstotkov."
prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med.
Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

"Bolniki s povišanim krvnim tlakom predstavljajo petino vseh obiskovalcev naših ambulant. Običajno imajo pridružene tudi druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja, kar zahteva celostno in dolgotrajno, praviloma dosmrtno zdravljenje in nadzor vseh dejavnikov tveganja v zmanjšanju tveganja za srčno-žilne dogodke. Celostna in kontinuirana obravnava bolnika je ena od značilnosti pristopa zdravnika družinske medicine, ki vodi večino bolnikov z arterijsko hipertenzijo, posebej če gre za esencialno arterijsko hipertenzijo pri ljudeh, brez zapletov hipertenzije. Visok krvni tlak ne boli, bolniki praviloma nimajo težav zaradi povišanega krvnega tlaka, zato se pri obvladovanju krvnega tlaka srečujemo s težavami sodelovanja v zdravljenju. Prav slabo sodelovanje v zdravljenju je glavni dejavniki, ki vodi v nedoseganje zastavljenih ciljev zdravljenja."
doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med
Klinični oddelek za nefrologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana

"Med pomembnimi rizičnimi dejavniki za srčno-žilna obolenja pri mladih je hipertenzija, ki se začne že v obdobju mladostnika. Incidenca po 14. letu je med sedmimi in devetimi odstotki pri dekletih in med desetimi in 13 odstotki pri fantih, odvisno od načina meritve. V zadnjih 20 letih zaradi nezdravega življenjskega sloga narašča, delno z naraščanjem incidence debelosti. Mladostniki s hipertenzijo so večinoma asimptomatski, torej ne kažejo simptomov bolezni, zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje, ustrezno vrednotenje in zdravljenje. Razvoj bolezni pri mladostnikih preprečujemo z zdravim načinom življenja že v mladosti."
Ernica Jovanović, dipl. m. s.
Klinični oddelek za hipertenzijo, UKC Ljubljana

"Medicinske sestre imamo kot članice zdravstvenega tima pomembno, včasih ključno vlogo v procesu zdravljenja bolnika s hipertenzijo na vseh ravneh, tako preventivnem kot kurativnem področju, saj smo največkrat prve in zadnje v verigi obravnave bolnikov, imamo veliko možnosti in priložnosti, da vzpostavimo pristni stik in pridobimo njihovo zaupanje (partnerski odnos). Ob  bolniku prebijemo veliko časa, zato lahko pridobimo informacije o njegovem življenjskem slogu, razvadah, navadah."
Ivanka Brus, mag. farm. spec.
Lekarniška zbornica Slovenije

"Farmacevti moramo bolnike poučiti o pravilni uporabi zdravil, jim svetovati pri samozdravljenju in jih ozaveščati o dejavnikih, ki vplivajo na izide zdravljenja z zdravili. Bolnike učimo tudi pravilne samokontrole krvnega tlaka, opozarjamo na dejavnike, ki vplivajo na vrednost meritev, svetujemo nakup primernega merilnika, spodbujamo k beleženju meritev, pomagamo pri pravilni interpretaciji rezultatov ali drugače motiviramo za zdrav način življenja. Naše dolgoletne izkušnje kažejo, da veliko težav pri bolnikih s hipertenzijo predstavlja nepravilna uporaba zdravil. Bolniki, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, pogosto jemljejo več zdravil, ali  zaradi same hipertenzije ali drugih sočasnih obolenj. Bolnik mora dobro poznati svoja zdravila in dobro je, da ima vedno pri sebi seznam zdravil."
Nina Božič, dr. med., specializantka
Klinični oddelek za hipertenzijo, UKC Ljubljana

"Letos aktivnostim ob dnevu hipertenzije posvečamo ves mesec, saj je hipertenzija zelo resna težava, en dan, namenjen ozaveščanju, pa je občutno premalo. Letos se je aktivnostim Svetovne lige za hipertenzijo ob svetovnem dnevu hipertenzije pridružilo tudi Mednarodno združenje za hipertenzijo, v aktivnostih sodeluje 87 držav po vsem svetu. Z akcijo Maj mesec meritev 2017 želimo krvni tlak izmeriti 25 milijonom prebivalcev, ki v zadnjem letu niso imeli opravljene meritve, izpostaviti potrebo po pogostejšem presejanju ter motivirati vladne organizacije za izboljšanje lokalnih zmožnosti presejanja. Želimo si, da bi z našimi meritvami prepoznali ljudi s povišanim krvnim tlakom, ki bi posledično prejeli ustrezno zdravstveno obravnavo."
Jurij Čižmek
bolnik Kliničnega oddelka za hipertenzijo, UKC Ljubljana

"Preden me je zadela kap, si več kot 20 let nisem izmeril krvnega tlaka. Razen občasne utrujenosti ali napetosti nisem čutil nikakršnih znakov, še to sem potisnil na stran, zase sem vedno trdil, da sem zdrav. Ko se ti zgodi nekaj takega, pa se ti življenje kar naenkrat popolnoma ustavi in obrne na glavo."

 

 

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano