Torek, 11. 4. 2017, 18.15
7 let, 1 mesec
Nočne ptice se prehranjujejo manj zdravo kot jutranje #raziskava
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Nedavna raziskava je pokazala, da naj bi se ljudje, ki zgodaj vstajajo in zgodaj hodijo v posteljo, nagonsko prehranjevali bolj zdravo od ljudi, ki imajo obratne navade.
Finski raziskovalci so spremljali življenjski slog in prehranjevalne navade 1.854 ljudi, starih med 25 in 74 leti, in jih s pomočjo temeljitega vprašalnika razdelili med nočne in jutranje ptice. Upoštevali so starost, spol, izobrazbo, indeks telesne maščobe, spalne navade in nezdrave navade, kot je kajenje.
Prišli so do ugotovitve, da so med tednom nočne ptice zjutraj jedle manj in si za zajtrk izbrale hrano, ki vsebuje več sladkorja in manj vlaknin, pojedle so več ogljikovih hidratov in maščob, vključno z nasičenimi maščobami. Do večera so nočne ptice pojedle več sladkorja in maščob kot jutranje ptice.
Čez vikend so bile razlike še večje; nočne ptice so pojedle še več sladkorja in maščob, imele še bolj nestabilen urnik prehranjevanja, med obroki pa so pojedle več nezdravih prigrizkov kot jutranje ptice.
Zajtrk, ki je poln sladkorja in ne ponuja vlaknin ter beljakovin, lahko na dolgi rok škoduje.
"Nočni ljudje so bolj nagnjeni k temu, da živijo v nasprotju s človeško biološko uro. Naša družba pa je bolj oblikovana po meri jutranjega človeka," je rezultate komentirala Mirkka Maukonen s finskega inštituta za zdravje in avtorica raziskave.
Dodala je, da se nočne ptice, če imajo željo po bolj zdravem življenjskem slogu, lahko prilagodijo, saj je človeški kronoritem odvisen pol od genov in pol od okolja.
Poznavanje lastnega kronoritma je ključno
In ravno zavedanje lastnega kronoritma, cirkadianega ritma, 24-urnega cikla vsakega posameznika, lahko pomaga do boljšega zdravja, razlaga prehranski strokovnjak in osebni trener Mario Sambolec. "To je naš naravni cikel, v katerem naše telo najraje spi, jé, se zbuja, dela ... Temu prilagodi tudi izločanje 'stresnih' hormonov, kot sta adrenalin in kortizol, ter encimov, ki so odgovorni za prebavljanje hrane."
Ob tem še razlaga, da kronoritem ni univerzalen, temveč so vsaj štirje različni: "Od nekaterih, ki smo bolj jutranji, do t. i. nočnih sov in preostalih nekje vmes. Bistvo je, da bo človek verjetno najučinkovitejši, če upošteva lasten kronotip in da se da kronoritem morda s časom celo spremeniti (če dovolj dolgo in zavzeto spreminjamo navade)."
Če ostajamo budni prek točke, ko bi morali že spati, nam prej prija kakšna neumnost, kot so nezdravi prigrizki, pravi prehranski strokovnjak.
Kako se lahko zaradi tega zredimo?
Če ne poslušamo telesa, smo lahko hitro nezadovoljni s svojim videzom, kar Mario razlaga na primeru, ki je marsikomu dobro znan: "Če se tvoje telo zvečer umirja, pripravlja na nočni počitek, ti pa ga na silo ohranjaš budnega tako, da buljiš v ekran televizije ali računalnika, lahko porušiš omenjen cirkadiani ritem in pomešaš štrene hormonom, ki so odgovorni za uravnavanje sitosti (leptin, grelin, holecistokinin ...)."
To pa privede do tega, da posledično jeste, ko nimate fiziološke potrebe in pogosto se to zgodi pozno zvečer, ko upade tudi sposobnost zavestnega odločanja o zdravi prehrani, dodaja Mario. "Torej hitreje izberemo nezdravo hrano."
Vendar pa je dolgoročno uravnavanje telesne teže še vedno najbolj povezano s kaloričnim ravnovesjem, kar pomeni, da če nekdo čez dan ne jé ničesar ali zelo malo ter večino svoje hrane užije zvečer, to morda ne bo optimalno z vidika zdravja, se pa zaradi tega ne bo zredil. "Poskusite jesti brokoli in tuno zvečer in se tega 'prenajesti' do točke, da se zredite. Ni mogoče. A če ostajamo budni prek točke, ko bi morali že spati, nam prej prija kakšna neumnost kot zdrav prigrizek."
