Sreda, 28. 10. 2020, 7.00
2 meseca, 3 tedne
Najpogostejše težave najmlajših
Ko dojenček pride na svet, starše preplavijo občutki sreče in ponosa. Na začetku se še navajajo novega življenjskega ritma, saj se vse vrti okoli hranjenja, previjanja in nege. Čeprav je to obdobje nekaj posebnega, pa blažene trenutke z novorojenčkom lahko zmotijo skrbi zaradi vprašanj, ali je dojenček sit, je pojedel dovolj, ali lepo pridobiva na teži in kako pogosto ga hraniti ponoči.
Večina novorojenčkov se hrani na od dve do tri ure, torej od 8- do 12-krat dnevno, staršem pa strokovnjaki priporočajo, da ga nahranijo vsakokrat, ko se jim zdi, da je lačen. Pri zdravih dojenčkih je dovolj slediti njihovim zahtevam in ne določenemu urniku. Dojenček raste in z rastjo se veča tudi njegov tek, zaradi česar je težko dolgo ohranjati redno rutino hranjenja.
Dobro je tudi poznati znake lakote. Jok ponavadi pomeni, da je otrok res že zelo lačen in se bo težko umiril ter se mirno nahranil, zato predlagajo, da starši opazujejo naslednje znake lakote: dojenček se oblizuje, z usti in glavico išče dojko, svojo rokico potiska v usta, odpira usta, postaja razdražljiv. Na začetku je težko ločiti, ali ti znaki kažejo na lakoto ali išče ugodje, vendar večina staršev kmalu spozna razliko.
Po prvih nekaj dnevih, ko dojenček med enim hranjenjem popije približno 15 mililitrov mleka, se ta količina poveča na od 30 do 60 mililitrov. Do drugega tedna starosti pa lahko popije že od 60 do 90 mililitrov. Vsak mesec zahteva več, kar je odvisno tudi od razvoja. Obdobja hitre rasti, ko potrebuje več hranljivih snovi in energije, se pojavijo pri približno dveh, štirih in šestih tednih.
Majhen želodček in velike skrbi
Dojenčkova prebavila so sploh na začetku zelo občutljiva in prebavne težave so v prvih mesecih poleg alergij med najpogostejšimi dojenčkovimi težavami. Kar 54,9 odstotka dojenčkov ima vsaj eno težavo s prebavili – polivanje, bruhanje ali refluks. Vse te težave se pri dojenčku izrazijo z nelagodjem in včasih celo z jokom, kar staršem povzroča velike skrbi.
Polivanje ali bljuvanje (s tujko regurgitacija) je nehoteno vračanje želodčne vsebine skozi usta. Polivanje je običajno izraženo brez sile, v blagi meri. Pojavlja se od rojstva do otrokovega prvega leta starosti in je najpogostejša prebavna težava dojenčkov. Pravzaprav polivajo vsi dojenčki, še posebej po obilnem obroku ali če hitro zamenjajo položaj. Nekateri so k temu nagnjeni bolj od drugih, zato je dobro najti način, da bi zmanjšali pogostost in količino izbruhanega mleka.
- Poskrbeti je treba za redno podiranje kupčkov po dojenju in med njim. Priporočljivo je tudi, da dojenčka držite v pokončnem položaju vsaj pol ure po hranjenju in da mu v postelji nekoliko dvignete ležišče.
Gastroezofagealni refluks ali krajše refluks je nehoteno vračanje želodčne vsebine v požiralnik in ni opazno, saj se želodčna vsebina ne izloči skozi usta. Refluks se najpogosteje pojavlja v 2. do 6. tednu po rojstvu. Pri majhnih dojenčkih mišica zapiralka med požiralnikom in želodcem še ni v celoti razvita, zato morda ne deluje ob pravem času ali pa morda ni dovolj močna, da bi popolnoma zaprla pot.
- Pri polivanju ali blagem refluksu evropske pediatrične smernice priporočajo izogibanje prekomernemu hranjenju, nadaljevanje dojenja in zgoščevanje obrokov.
Bruhanje pa pomeni nehoteno vračanje želodčne vsebine skozi usta s silo. Običajno je izraženo v loku, združeno s predhodno slabostjo in siljenjem na bruhanje. Do bruhanja pride nekoliko kasneje in je silovitejše ter v večjih količinah kot pri polivanju, pogosto pa ima tudi neprijeten vonj.
- Če je dojenček starejši od 3 mesecev in gre za enkraten primer bruhanja brez drugih simptomov, naj po tem spije kakšno žličko prevrete vode, da bo lahko nadomestil izgubljeno tekočino. Če pa dojenček stalno bruha v velikih količinah, če je v bruhanju kri, če ima tudi drisko in če je mlajši od treh mesecev, je nujen posvet s pediatrom.
Rešitev za dojenčke, ki polivajo ali imajo refluks
Kadar je dojenček hranjen po steklenički, za preprečevanje polivanja in blagega refluksa strokovnjaki priporočajo prehransko rešitev, in sicer uporabo mlečne formule Aptamil AR. Ta pomaga zmanjševati število polivanj za 78 % in intenziteto polivanj za 67 %. Za 17 % pomaga zmanjšati tudi število pojavov refluksa. Nutricia, največja proizvajalka mlečnih formul, je začela svojim izdelkom dodajati oligosaharide humanega mleka, ki so naravno prisotni v materinem mleku. Njihova glavna naloga je zaščita imunskega sistema. Ta naloga pa je še učinkovitejša ob prisotnosti številnih struktur prebiotičnih vlaknin.
Aptamil AR je odlična prehranska rešitev za dojenčke s polivanjem in refluksom. Nova formula je namenjena za prehransko uravnavanje šibkega in močnega polivanja ter refluksa. Z njo lahko svojemu dojenčku pomagate zmanjšati število in intenziteto polivanj ter zmanjšati število pojavov blagega refluksa.
Poleg tega novi Aptamil AR z rožičevo moko, prebiotičnimi vlakninami in oligosaharidi humanega mleka dokazano zvišuje tudi raven bifidobakterij v blatu dojenčkov ter s tem izboljšuje sestavo in konsistenco blata, ki je tako bolj podobna blatu dojenih dojenčkov.
Nekatere odgovore lahko starši poiščejo v knjižici Vsak dojenček je drugačen, ki govori o pristopu in tehnikah pri lajšanju ter odpravljanju prebavnih težav. Knjižico vam bodo z veseljem podarile pediatrične medicinske sestre ob vašem obisku pri otroškem dispanzerju.
Za več pojasnil pa vam je na voljo strokovnjak na brezplačni telefonski številki 080 15 36.
Literatura:
- Coppa G.V., Int. Conf. on Human Milk and Lactation, 1997, USA; Brand-Miller J. et al., J Pediatr, 1998, 133:95-98; György P. et al, Eur J Biochem, 1974, 43:29; Noll AJ et al, Biochem J 2016, Wickramasinghe S et al, BMC Microbiol, 2015
- Eiwegger T. et al., Pediatr Res, 2004; Bode L. et al., Thromb Haemost, 2004; Eiwegger T. et al., Pediatr Allergy Immunol, 2010
- Boehm G. et al., In: Mattila-Sandholm T(ed): Funct. Dairy prod. Woodhead Publ Ltd., 2002; Newburg D. et al., Glycobiology, 2004; Uauy R, Araya M. J Pediatr. 2004;
- Wang S, et al. Neuroscience and biobehavioral reviews. 2018, 5.Rodriguez-Herrera A. et al. Nutrients 2019, 6.He et al., 2014, 7.Newburg et al., 2016, 8.Mullie et al Ped Res 2004, 9.Thibault et al JPGH 2004,
- 10.Indrio et al Pediatr Res 2007, 11.Campeotto et al Br J Nutr 2011
- Vesna Plevnik Vodušek. Prehrana dojenčka, 2019
