Sreda, 3. 10. 2018, 13.07
2 meseca, 3 tedne
KOLENO: poškodba sprednje križne vezi
Poškodba sprednje križne vezi (LCA) je najpogostejša poškodba kolenskih vezi, zaradi vse večjega športnega udejstvovanja ljudi pa njena pogostost še narašča. Ker so poškodovanci večinoma mladi ter delovno in športno aktivni, je tudi pogost vzrok za odsotnost z dela oziroma opustitev športnih aktivnosti.
Operirati ali ne operirati?
Pristop k obravnavi sprednje križne vezi je v prvi vrsti individualen. Po takšni poškodbi se prvih šest tednov priporoča mirovanje, hlajenje z ledom in izvajanje vaj za kvadriceps. Sledi odločitev glede zdravljenja, ki je lahko konservativno ali operativno. Večinoma se odločimo za operativno zdravljenje. Konservativno zdravljenje pride v poštev, kadar pri pregledu ne ugotavljamo pretirane nestabilnosti ali kadar gre za starejše osebe, ki so manj aktivne oziroma so se rekreaciji pripravljene odpovedati.
Operacija z anatomsko rekonstrukcijo
Doc. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije, Center za ortopedijo in športne poškodbe Artros
Pred operativnim posegom je treba na MRI-posnetkih izmeriti velikost sprednje križne vezi in presoditi, kateri presadek je najprimernejši. Upoštevati je treba tudi bolnikov spol, velikost, vrsto športne aktivnosti in tudi želje bolnika. Operacija se vedno začne z artroskopijo kolena zaradi potrditve diagnoze in oskrbe drugih struktur v kolenu, kot so zadnja križna vez, oba meniskusa in hrustanec.
Odločilni dejavnik za uspeh operacije je, da se poseg izvede čim bolj individualizirano in anatomsko pravilno, torej da se kitni presadek, ki nadomesti poškodovano vez, postavi na anatomsko mesto, kjer je bila prej naravna sprednja križna vez, in da je vsadek po obliki in velikosti čim bolj podoben prvotni vezi. Za velikost vsadka se kirurg odloči po izmeri velikosti narastišča križne vezi na stegnenici in golenici. Na koncu posega se oceni celoten sklep, še posebej njegova stabilnost in ustreznost poteka rekonstruirane vezi.
Vrnitev k športu
Rehabilitacija po rekonstrukciji sprednje križne vezi je zahtevna. Ključnega pomena je, da poteka nadzorovano, pod vodstvom fizioterapevta, ki je ustrezno usposobljen ter dobro pozna omejitve in cilje različnih faz okrevanja. Zelo priporočljivo je, da je fizikalna terapija individualna in da se program v obsegu, kolikor to dovoljujejo biološki procesi celjenja tkiv, prilagaja napredku in sposobnostim posameznika. Takoj po operaciji se začne zgodnja faza rehabilitacije, ki traja približno 20 tednov. Vrnitev k športnim aktivnostim brez omejitev priporočamo šele devet mesecev po posegu, saj se šele po tem času nova vez povsem regenerira in dovolj okrepi.
