Ponedeljek, 2. 11. 2020, 8.18
3 leta, 6 mesecev
Kar 80 odstotkom Slovencev jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,85
3
Vitamin D je ključen pri delovanju imunskega sistema.
Današnji dan, 2. november, je svetovni dan vitamina D, s katerim se želi ljudi opozoriti na ključno vlogo tega vitamina za zdravje in delovanje imunskega sistem. To je ob pandemiji koronavorisa še toliko bolj pomembno.
Nacionalne raziskave kažejo, da kar okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije v jesensko-zimskem obdobju ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, čeprav ima ta med drugim zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sporočajo z Inštituta za nutricionistiko.
Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D mogoče pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana.
To področje je bilo v Sloveniji pred nedavnim raziskovano v nacionalni raziskavi Nutrihealth, raziskave pa se nadaljujejo v okviru raziskovalnega projekta Inštituta za nutricionistiko. Preliminarni rezultati nakazujejo, da je preskrbljenost z vitaminom D v letošnjem letu še slabša kot lani, kar bi lahko bila posledica spremenjenega življenjskega sloga prebivalcev po izbruhu novega koronavirusa, predvidevajo na inštitutu.
Strokovnjaki so za letošnje poletje zaznali znatno manjšo preskrbljenost z vitaminom D kot lani, kar pripisujejo temu, da smo bili letošnje poletje manj izpostavljeni soncu, npr. zaradi krajšega oz. drugačnega dopusta.
40 odstotkov Slovencev je imelo celo hudo pomanjkanje
Vitamin D je ključen za normalno delovanje človeškega telesa. Dobro je poznano, da je pomemben za zdravje okostja, precej manj pa je javnosti znano, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema. Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi.
V poletnem času potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.
Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in vodja raziskave Nutrihealth je ob tem pojasnil: "V raziskavi smo preskrbljenost z vitaminom D določali z analizo vzorcev krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Ugotovili smo velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih.
Med novembrom in aprilom kar cca. 80 odstotkov odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 odstotkov pa je imelo celo hudo pomanjkanje.
"Še bolj skrb vzbujajoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih."
Rezultati raziskave so bili letos objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients.
Strokovnjaki svetujejo nadomeščanje vitamina D3 v preventivne namene z odmerki 20 do 50 mikrogramov na dan.
Zaradi koronaukrepov verjetno že poleti dobili manj vitamina D
Raziskovanje tega pomembnega področja se nadaljuje še naprej, pri čemer so ugotovili tudi, da ljudje s prekomerno telesno težo potrebujejo večje odmerke vitamina D, letošnje poletje pa so zaznali znatno manjšo preskrbljenost z vitaminom D kot lani.
Razloge za to še proučujejo, kot verjeten razlog pa navajajo, da so bili zaradi ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa udeleženci raziskave (v letih 2019 in 2020 so več kot 300 udeležencem raziskave določili zimsko in poletno preskrbljenost z vitaminom D) letošnje poletje manj izpostavljeni soncu, npr. zaradi krajšega oz. drugačnega dopusta.
Pri posameznikih, kjer je poleti pridobljena zaloga vitamina D letos še nižja od lanske, bo jeseni do pomanjkanja lahko prišlo hitreje oz. v večjem obsegu kot prejšnja leta, so opozorili.
Zadostna količina lahko ublaži potek bolezni in morda prepreči smrt
Pomanjkanje vitamina D se med drugim odraža v slabši naravni odpornosti (prirojeni imunosti) proti akutnim (virusnim) okužbam dihal. Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja in predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri SZD:
V obdobju pandemije covid-19 je pomembno izpostaviti tudi, da vitamin D, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda prepreči smrt.
Zaradi vse več podatkov o ugodnih učinkih vitamina D na zmanjšanje pojavljanja virusnih okužb dihal – torej tudi okužbe z novim koronavirusom in s tem blaženje poteka bolezni covid-19 – so zato na pobudo infektologov s kolegi pred dnevi za namene blaženja pandemije napisali Priporočila za nadomeščanje vitamina D v času pandemije. Priporočila si lahko ogledate tukaj.
"V njih na osnovi podatkov o izjemno visoki prevalenci hudega pomanjkanja vitamina D v slovenski populaciji pozno jeseni in pozimi svetujemo nadomeščanje vitamina D3 v preventivne namene z odmerki 20 do 50 mikrogramov na dan, pri čezmerno prehranjenih in tistih z debelostjo pa približno dvakrat večje odmerke. Ob ugotovljeni okužbi s koronavirusom svetujemo večje odmerke, da hitreje zapolnijo zaloge vitamina D, s čimer dosežemo optimalne ravni za podporo imunskemu sistemu, nato pa vzdrževalne odmerke 50 mikrogramov na dan."
Vitamin D, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek okužbe z novim koronavirusom in morda prepreči smrt.
Sicer pa najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe in jajca, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke.
Vendar Pravst ob tem opozarja: "Glede na epidemiološke podatke večini prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb telesa po vitaminu D, saj živila večinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, tistih nekaj živil z več vitamina D pa pojemo precej malo. Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo približno od 3 do 4 mikrograme vitamina D, pri čemer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike v obdobju jeseni in zime, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih pride do pomanjkanja".
Preberite tudi:
3