Torek, 11. 10. 2016, 4.00
6 let, 6 mesecev
Kako lahko novoletna zaobljuba v pol leta postane resničnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,88
Ni redkost, da si na silvestrovo marsikdo reče, kaj vse bo drugače počel v novem letu, česa novega se bo lotil in poskusil. Te "zaprisege" večinoma izginejo že v prvih dneh januarja, Nina Gaspari pa je svojo uresničila v pol leta.
Nina Gaspari se je v jogo zaljubila v začetku leta 2015, na Baliju. Takrat je tudi prvič zares in od blizu spoznala to starodavno veščino umiritve misli, duha in telesa. Obiskala je nekaj šol in se domov vrnila polna doživetij. Prevzela jo je želja, da bi postala učiteljica, a dopustniško razmišljanje so izrinili vsakodnevni ritem in službene zadolžitve.
Začela je obiskovati jogo in čez nekaj mesecev, ko se je približevalo leto 2016, ji je učiteljica Eva sporočila, da bo v začetku novega leta odprla svojo šolo za učitelje joge. "Takoj sem se odločila za šolanje. In navadno je s takšnimi željami in cilji, ki si jih resnično želiš izpeljati in doseči, tako."
Pestri štirje meseci in žrtvovanje vikendov
Šolanje je trajalo štiri mesece, Nina je jogi posvetila vsak drugi vikend, v tem času so spoznavali različne stile joge, imeli predavanja o zgodovini in razvoju, o anatomiji in ajurvedi. "Štirje meseci se morda sliši malo, a tempo je bil kar hud, veliko je bilo odrekanj. Tako sem na primer kmalu ugotovila, da smo imeli jogo točno tisti vikend, ki je bil sončen in kot nalašč za kratek skok iz mesta, naslednji vikend, ki je bil prost, pa je bil skoraj kot zakleto vedno deževen."
A je vztrajala do konca in v začetku julija pridobila mednarodno licenco za učiteljico joge.
Nina je ugotovila, da izpolni tiste želje, ki si jih zapiše na list papirja, tega pa obesi na vidno mesto. "Če tega ne naredim, v vsakodnevnem ritmu življenja na to preprosto pozabim."
Ovira, ki to ni bila
Vendar brez nezaželenih izzivov ni šlo. Nini je glavno oviro predstavljal razgiban urnik in kako vanj vriniti jogo ter šolanje. "Že šest let vodim svoje podjetje in z usklajevanjem službenih in 'šolskih' obveznosti sem imela na začetku kar nekaj težav."
Zaradi zahtevnosti programa se je morala odreči projektom, ki se jim sicer ne bi, nekatere je morala izpeljati drugače kot sicer, a po končanem šolanju je spoznala, da ji je joga pomagala tudi v tem smislu. "Zdaj precej drugače gledam na vsakodnevne obveznosti, sem veliko bolj umirjena. Ugotavljam, da sem zaradi te izkušnje bogatejša za dve stvari: moje znanje joge je seveda večje, veliko pa sem se naučila tudi o sebi. Gotovo je najboljše spoznanje to, da se svet ne bo ustavil, če si bom vzela eno uro zase in tudi, če se po naključju ustavi, ga lahko ponovno zavrtim."
Od dvoma do prve ure, ki je privabila 90 ljudi
Morda se zdi, da je Nina povsem neustrašna, a tudi ona je imela na začetku veliko dvomov, v glavi pa misel, da se ne bo nikoli naučila joge, kaj šele, da bi jo učila. "Šolanje sem izpeljala zaradi želje, da bi jogo bolje spoznala in si tako tudi sama znala pripraviti 'domače' ure joge. V času šolanja se je to spremenilo, ugotovila sem, da je predajanje znanja lahko fino, odziv je bil pozitiven."
To jo je avgusta spodbudilo, da je za prijatelje organizirala uro joge v ljubljanskem parku Tivoli. "Svoje joga ure sem poimenovala Yoga Hive Studio in pripravila dogodke na Facebooku. In prvič je prišlo je okoli 90 ljudi. V štirih večerih se je na joga ure prijavilo prek 200 ljudi in tako je padla še ena odločitev."
Septembra je začela poučevati jogo v No stress centru v ljubljanski Šiški, kjer ima ure vsak torek in četrtek popoldne.
"Da nekaj dosežeš sam, s svojim delom, je najboljša zmaga na svetu."
Nina je tako še en primer, kaj zmore kombinacija močne volje, goreče želje in točno določen cilj. "Morda so to že slišane fraze, vendar držijo tudi pri takih skeptikih, ko sem bila jaz. Najbolj sladka zadoščenja so tista, ki jih sam oblikuješ od samega začetka. Od prve želje ali odločitve do preskakovanja ovir, ki se znajdejo na poti do cilja in nenazadnje do cilja. To, da nekaj dosežeš sam, s svojim delom, je najboljša zmaga na svetu."
Nekoč se je bala žoge, ki je letela proti njej med urami telovadbe v šoli, zdaj pa se vsakodnevno postavlja na glavo. "Včasih kar med delom, ko zgubim rdečo nit ali mi misli preveč begajo in se ne morem zbrati," pravi in dodaja, da stoja na glavi krepi roke in ramenski obroč ter pozitivno vpliva na koncentracijo. Ona je pogum zanjo zbirala dve leti, njeni učenci pa se ji prepustijo že v prvi uri, kar je dodaten pokazatelj, da je konec leta 2015 sprejela eno najboljših odločitev v življenju.
"Zaupaj si, zmoreš več, kot si misliš, zapiši si svoje želje in cilje, pa ne samo 31. 12. Vsak dan. Imej jih na očeh in se prepusti toku. Ker resnično deluje."
