Jejte špinačo za zdravje

Z uživanjem take ali drugačne zelenjave nikakor ne moremo zgrešiti. A kljub temu naj bi po ugotovitvah znanstvenikov zelena zelenjava vsebovala neprimerno več hranil kot katera koli druga zelenjava, zaradi česar naj bi bila v boju proti boleznim bolj učinkovita. Skrivnost? V zeleni barvi naj bi se skrivale velike količine vitamina C, ki varujejo vse občutljive fitonutriente. V to skupino spada tudi špinača.

Špinača, pravijo ji tudi kraljica zelenjave, vsebuje izmed vse zelenjave največ flavonoidov in karetonoidov. Poleg tega vsebuje tudi vitamine (predvsem vitamine A, E, K in B), minerale, mikroelemente, mangan, jod, cink, selen in kalij. Špinačni listi vsebujejo tudi železo, vendar ga naše telo absorbira v zelo majhnih količinah.

Kateri so njeni zdravilni učinki? Uživanje špinače pripomore k zdravju žil, zmanjšuje oksidativni stres in obolenja žil, ki so podvržene stresu, poleg tega pa preprečuje tudi aterosklerozo in visok krvni tlak. Karotenoidi, kot sta lutein in zeaksantin, so močni antioksidanti, ki varujejo oči in preprečujejo s starostjo pogojeno degeneracijo očesnih mišic – slepoto. Lutein, ki tudi znižuje holesterol, in zeaksantin najdemo v vsaki zeleni zelenjavi.

Čeprav običajno uživamo mlado špinačo, je za zdravje zelo koristna tudi tista nekoliko starejša, ki pa mora biti še vedno močne temno zelene barve. Nekoliko starejša špinača namreč vsebujejo kar nekaj celuloze, ki pospešuje prebavo in izločanje škodljivih snovi iz organizma.

Znanstveniki so ugotovili še, da špinača upočasnjuje delitev rakastih celic na želodcu, zavirala pa naj bi tudi kožnega raka oziroma kožne papilome.

Špinača naj bo močno zelena in čvrsta Ko kupujete oziroma nabirate špinačo, izberite takšno, ki ima močno temno zelene in sveže mlade liste. Pred uživanjem je priporočljivo, da jo blanširate, saj s tem iz nje izločimo kar največ oksalne kisline. Špinače ne kuhajte dlje kot minuto, saj boste sicer izgubili vse hranljive snovi.

Pomembno je vedeti: peclji špinače lahko škodijo zdravju Špinača vsebuje veliko natrija in kalija, ob obilnem gnojenju z dušikom pa tudi nitrate, ki se skoncentrirajo predvsem v peclje. Peclji tako ne smejo biti daljši od deset centimetrov, še bolje pa je, da jih odstranimo in porabimo samo liste. Peclji vsebujejo tudi oksalno kislino, ki se lahko v ledvicah nalaga v obliki kamnov. Da se temu izognemo, špinačo pripravljamo z mlekom.