Nedelja, 2. 8. 2020, 19.00
3 leta, 8 mesecev
Covid-19 in debelost: takšne osebe na intenzivni negi so izziv za zdravljenje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,99
11
Belgijska ministrica za zdravje Maggie De Block je zaradi prekomerne telesne teže deležna veliko kritik v času novega koronavirusa.
Po tem, ko so britanski strokovnjaki našli povezavo med debelostjo in težjim prebolevanjem bolezni covid-19 ter celo višjim tveganjem smrti, so nam to potrdili tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Britanski strokovnjaki so s pomočjo študije angleškega inštituta za javno zdravje našli povezavo med prekomerno debelostjo in težjim prebolevanjem novega koronavirusa – tveganje za hudo obolenje in celo smrt zaradi bolezni covid-19 se namreč z večjo prekomerno telesno težo povišuje. Raziskava je pokazala, da debelost poveča tveganje za smrt zaradi koronavirusne bolezni 19 za kar 40 odstotkov.
Strokovnjaki so poudarili, da so debeli ljudje in ljudje s prekomerno telesno težo izpostavljeni večji nevarnosti obolenja za boleznijo covid-19 in drugimi smrtno nevarnimi boleznimi. To je torej še en razlog za hujšanje, poudarjajo britanski zdravniki, češ da "ukrepanje proti debelosti še nikoli ni imelo večje teže".
S tem se strinjajo tudi na NIJZ, kjer so nam pojasnili, da "osebe z debelostjo, ki zbolijo in potrebujejo intenzivno nego, predstavljajo izziv za zdravljenje". Natančneje to pomeni, da je "bolnike z debelostjo težje intubirati, izvedba diagnostičnih postopkov, kot je rentgensko slikanje, je zahtevnejša, prav tako je zahtevnejše tudi izvajanje vseh oblik zdravstvene nege in prevoza bolnikov," pravijo.
"Posebne postelje in oprema za transport bolnikov z debelostjo so pogosto na voljo le na specializiranih oddelkih. Raziskave kažejo, da zdravstveni sistemi na splošno niso dobro opremljeni za delo z bolniki z debelostjo, trenutna kriza pa je/bo njihove omejitve najverjetneje še bolj poudarila," so še izpostavili.
"Posebne postelje in oprema za transport bolnikov z debelostjo so pogosto na voljo le na specializiranih oddelkih," pravijo na NIJZ.
V Sloveniji se je 30 let povečeval delež prekomerno hranjenih in debelih otrok
Pri NIJZ ob tem poudarjajo, da je debelost problematična predvsem z vidika slabše kakovosti življenja, hkrati pa povečuje tveganje za kronične bolezni, kar predstavlja tudi veliko ekonomsko breme.
"Za državo, kot je Slovenija, je nenormalno, da se nam je tri desetletja povečeval delež prekomerno hranjenih in debelih otrok." NIJZ so na to opozorili podatki SLOFit, ki jih zbira Fakulteta za šport iz športnovzgojnega kartona.
To je še posebej skrb vzbujajoče, ker "večina prekomerne hranjenosti in debelosti v otroštvu in mladostništvu prehaja v odraslo debelost, saj je reverzibilen proces zelo težko uresničljiv." Ravno zato jih ne čudi, da imamo v Sloveniji tudi velik delež debelih odraslih.
Raziskava angleškega inštituta za javno zdravje je pokazala, da debelost poveča tveganje za smrt zaradi koronavirusne bolezni 19 za kar 40 odstotkov.
Prekomerno hranjenih je skoraj polovica Slovencev in manj kot tretjina Slovenk
In koliko prekomerno hranjenih in debelih ljudi sploh imamo v Sloveniji? NIJZ nam je posredoval rezultate zadnje raziskave, ki kažejo, da je v Sloveniji prekomerno hranjenih 48,9 odstotka moških in 28,3 odstotka žensk, medtem ko je debelih 20 odstotkov moških in 14,6 odstotka žensk.
Delež debelih med obema spoloma narašča od leta 2001, še zlasti pa med moškimi in pri tistih iz nižjega samoocenjenega družbenega sloja, prav tako debelost narašča s starostjo. NIJZ pri tem opozarja, da niso vse debelosti enake, saj ne gre vedno za povečanje telesne teže na račun maščevja, ampak poznamo tudi tako imenovano sarkopenično debelost. Ta je posledica tudi sočasno zmanjšane funkcionalne mišične mase, ki je bolj pomembna kot delež maščobe v telesu, pojasnjujejo.
Sicer pa čezmerna hranjenost in debelost v splošni populaciji naraščata v vseh evropskih državah. Slovenija je bila v letu 2014 po deležu anketiranih s prekomerno telesno težo na sedmem mestu med državami EU.
Največ čezmerno hranjenih in debelih je med starejšimi odraslimi
Nacionalni inštitut za javno zdravje je med prebivalci Slovenije pred kratkim izvedel še eno raziskavo, ki je del vseevropske študije o prehranskih navadah, prehranskih vnosih in zaužitih količinah živil. Ti rezultati kažejo podobno sliko, in sicer:
- da je v populaciji slovenskih mladostnikov premalo hranjenih 3,9 odstotka, normalno hranjenih 67,3 odstotka, čezmerno hranjenih 20,6 odstotka in debelih 8,2 odstotka fantov. Med mladostnicami pa je premalo hranjenih 9,2 odstotka, normalno hranjenih 62,8 odstotka, čezmerno hranjenih 24,5 odstotka in debelih 3,5 odstotka deklet;
- da je v populaciji odraslih čezmerno hranjenih 48,2 odstotka in debelih 19,6 odstotka moških; med ženskami pa je čezmerno hranjenih 29,8 odstotka in debelih 19,9 odstotka žensk;
- med starejšimi odraslimi je premalo hranjenih 0,5 odstotka, normalno hranjenih 20,6 odstotka, čezmerno hranjenih 48,5 odstotka in debelih 30,4 odstotka starejših moških ter premalo hranjenih 1,6 odstotka, normalno hranjenih 25,7 odstotka, čezmerno hranjenih 38,2 odstotka in debelih 34,5 odstotka starejših žensk.
Največ čezmerno hranjenih in debelih je med starejšimi odraslimi (75,5 odstotka), sledijo odrasli (59 odstotkov), najmanj pa jih je med mladostniki (28,4 odstotka).
Poleg tega je raziskava pokazala, da je največ prekomerno hranjenih in debelih moških v primerjavi z ženskami, nakazuje se, da je takih več tudi tistih odraslih s pridobljeno nižjo ali srednjo poklicno šolo. Med starejšimi odraslimi pa je več prekomerno hranjenih in debelih žensk v primerjavi z moškimi in tistih starejših odraslih z doseženo osnovnošolsko izobrazbo ali manj. Med mladostniki je nekoliko več fantov s čezmerno telesno težo in debelih, kot je čezmerno težkih in debelih deklet.
V Sloveniji se je tri desetletja povečeval delež prekomerno hranjenih in debelih otrok.
Povečana telesna teža lahko zmanjšuje odpornost imunskega sistema
Pri NIJZ pričakujejo, da bo glede na visoke stopnje debelosti po vsem svetu imel tudi visok odstotek prebivalstva, ki bo zbolelo za covid-19, ITM (indeks telesne mase) nad 25.
| ITM | telesna masa | |
|---|---|---|
| Huda nedohranjenost | ≤ 16,0 | suhost (zmanjšana telesna masa) |
| Zmerna nedohranjenost | 16,0–17,0 | suhost (zmanjšana telesna masa) |
| Blaga nedohranjenost | 17,0–18,5 | suhost (zmanjšana telesna masa) |
| Normalna telesna masa | 18,5–25,0 | normalna telesna masa |
| Zvečana telesna masa | 25,0–30,0 | zvečana telesna masa |
| Debelost stopnje I | 30,0–35,0 | debelost |
| Debelost stopnje II | 35,0–40,0 | debelost |
| Debelost stopnje III | ≥ 40,0 | debelost |
Izračun ITM: telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih.
"Pogosto sta povečana telesna teža in debelost posledica nezdravih prehranjevalnih navad in pomanjkanja gibanja, kar zmanjšuje odpornost posameznikovega imunskega sistema," pojasnjujejo pri NIJZ, kjer težje poteke bolezni covid-19 zaznavajo pri osebah, ki imajo različne kronične bolezni, kot so bolezni srca in žilja, bolezni dihal in različna rakava obolenja, ki so pogosto povezana z debelostjo.
Povečana telesna teža in debelost zmanjšujeta odpornost posameznikovega imunskega sistema.
Hujšanje se prevečkrat prelaga na posameznike, Britanci bodo to reševali s posebnim načrtom
Problem prekomerne teže in zdravega življenjskega sloga posameznika je širši, poudarjajo na NIJZ.
"Učinkovito upravljanje s telesno težo zahteva spremembo paradigme, saj vse preveč prelagamo na posameznike, od katerih se zahteva redna, zadostna in učinkovita telesna vadba in uravnoteženo prehranjevanje z izbiro prehransko ustreznih živil."
Pri tem ima po njihovem mnenju veliko vlogo tudi agresivni marketing, ki obljublja hitro in učinkovito hujšanje. "Nihče pa se ne vpraša, ali je posameznik sposoben to vključiti v dnevni življenjski ritem. Danes živimo v t. i. obesitogenem okolju, ki na eni strani spodbuja debelost, na drugi strani pa otežuje udejanjanje zdravega življenjskega sloga in omejuje dostop do zdravih izbir."
Velika Britanija se bo proti debelosti borila na državni ravni, in sicer z obširnimi ukrepi.
Ravno zato je britanska vlada predstavila načrt za boj proti debelosti v državi, za pripravo katerega so se odločili prav zaradi koronavirusne epidemije, ki precej bolj ogroža debelejše ljudi.
Med drugim bodo morale v skladu z načrtom restavracije na jedilnikih navesti kalorije, prepovedane bodo ponudbe, v katerih kupec dobi dva nezdrava izdelka za ceno enega, poleg tega pa pred 21. uro ne bodo smeli predvajati televizijskih oglasov z nezdravo prehrano. V načrtu je še predlog, da bi prepovedali police s sladkarijami ob izhodu.
Preverite tudi:
11